Zavest, mišljenje in etika med človeško in umetno inteligenco : magistrsko delo

Jeršič, Alja

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Zavest, mišljenje in etika med človeško in umetno inteligenco : magistrsko delo
Avtorji:	ID Jeršič, Alja (Avtor) ID Bregant, Janez (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	MAG_Jersic_Alja_2026.pdf (1,18 MB) MD5: 72DA283212C7C05F533973D580C06C67
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Magistrsko delo/naloga
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	FF - Filozofska fakulteta
Opis:	V magistrski nalogi smo obravnavali razmerje med človeško in umetno inteligenco skozi prizmo treh temeljnih filozofskih vprašanj: zavesti, mišljenja in etike. Izhodišče naloge je predstavljala teza, da so filozofski pojmi mišljenja in zavesti zgodovinsko spremenljivi ter da jih je v luči sodobnega razvoja umetne inteligence treba ponovno ovrednotiti in reinterpretirati. Pri tem smo zagovarjali stališče, da bistvene razlike med človeškim in umetnim sistemom ni mogoče utemeljiti zgolj z razliko v njunem biološkem oz. materialnem substratu. V prvem poglavju smo se posvetili prikazu zgodovinskega razvoja pojmov mišljenja in zavesti – od Descartesovega dualizma substanc, prek Lockove empiristične teorije tabule rase in Kantove transcendentalne filozofije do funkcionalističnih, fenomenalnih in intencionalnih teorij 20. stoletja. V drugem poglavju smo umetno inteligenco obravnavali kot filozofski izziv. Analizirali smo Rylovo kritiko kartezijanskega dualizma, Turingov test in funkcionalistične poglede na mišljenje ter Searlov argument iz kitajske sobe. Poglavje smo zaključili z razmislekom o možnosti zavesti pri umetni inteligenci ter z vprašanjem, ali je mogoče tudi človeka v določenem smislu razumeti kot 'programirano' bitje. V tretjem poglavju pa smo se posvetili etičnim vprašanjem, ki jih odpira umetna inteligenca, zlasti vprašanjem moralne odgovornosti, antropocentričnih pristranosti, dehumanizacije na trgu dela ter vprašanju mesta in mej umetne inteligence. V zaključnem delu smo kot možnega kandidata za relevantno razliko med človekom in umetnim sistemom predlagali pojem eksistencialnega trenja, ki ga razumemo kot potencialno substratno neodvisno funkcionalno značilnost sistema, povezano s konfliktnimi cilji, vrednotenjem preteklih odločitev in njihovim vplivom na nadaljnje ravnanje. Naloga je bila zasnovana kot filozofska analiza. Uporabili smo deskriptivno, analitično, komparativno in interpretativno metodo.
Ključne besede:	zavest, mišljenje, umetna inteligenca, etika, funkcionalizem
Kraj izida:	Maribor
Kraj izvedbe:	Maribor
Založnik:	A. Jeršič
Leto izida:	2026
Št. strani:	1 spletni vir (1 datoteka PDF (VI, 95 str.))
PID:	20.500.12556/DKUM-100037
UDK:	1:004.8(043.2)
COBISS.SI-ID:	292648451
Datum objave v DKUM:	28.09.2026
Število ogledov:	2
Število prenosov:	0
Metapodatki:
Področja:	FF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	02.09.2026

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Consciousness, thinking, and ethics in human and artificial intelligence
Opis:	This master's thesis examines the relationship between human and artificial intelligence through the lens of three fundamental philosophical questions: consciousness, thought, and ethics. The starting point of the thesis is the assumption that the philosophical concepts of thought and consciousness are historically variable and subject to change, and that they must be reassessed and reinterpreted in light of the contemporary development of artificial intelligence. In doing so, we argued that the biological or material substrate alone does not constitute a sufficient criterion for establishing an essential difference between human and artificial systems. The first chapter presents the historical development of the concepts of thought and consciousness, ranging from Descartes' substance dualism, Locke's empiricist theory of the tabula rasa, and Kant's transcendental philosophy to the functionalist, phenomenal, and intentional theories of the twentieth century. The second chapter approaches artificial intelligence as a philosophical challenge. It analyzes Ryle's critique of Cartesian dualism, the Turing Test and functionalist perspectives on thought, as well as Searle's Chinese Room argument. The chapter concludes with a discussion of the possibility of consciousness in artificial intelligence and the question of whether human beings themselves can, in a certain sense, be understood as "programmed" entities. The third chapter addresses the ethical issues raised by artificial intelligence, particularly questions of moral responsibility, anthropocentric bias, dehumanization in the labor market, and the role and limits of artificial intelligence. In the concluding part, we propose the concept of existential friction as a possible candidate for a relevant difference between humans and artificial systems, understanding it as a potentially substrate-independent functional characteristic of a system, associated with conflicting goals, the evaluation of past decisions, and their influence on subsequent behavior. The thesis is conceived as a philosophical analysis. The research employs descriptive, analytical, comparative, and interpretative methods.
Ključne besede:	consciousness, thought, artificial intelligence, ethics, functionalism

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj