| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Deutsche Ortsnamen zwischen Koprivna und Ožbalt (historischer Überblick)
Avtorji:ID Pečnik, Martina (Avtor)
ID Lipavic-Oštir, Alja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Pecnik_Martina_2009.pdf (7,02 MB)
MD5: 6F1A2094EE8B803176ECCB4F4A168BFE
PID: 20.500.12556/dkum/0cd00c3d-184c-424e-b1be-d2ad9dd73d72
 
Jezik:Nemški jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Das Thema dieser Diplomarbeit sind deutsche Ortsnamen zwischen Koprivna und Ožbalt und somit war mein Ziel, zu untersuchen und herauszufinden, wie deutsche Namen für die Orte zwischen Koprivna und Ožbalt lauteten, in welchen Formen und Varianten sie in der Zeitspanne zwischen dem 12. bis zum einschließlich 20. Jh. vorkamen und auf welche Art und Weise sie entstanden. Nicht zuletzt interessierte mich auch, wie viele Bewohner des oben genannten Gebiets kennen deutsche Namen für dessen Orte, welche sind das und ob sie sie heute noch verwenden. Ich wählte also einige Orte zwischen Koprivna und Ožbalt aus und verfolgte deren deutsche Namen von ihrer ersten schriftlichen Erwähnung bis zum einschließlich 20. Jh. Der Grund dafür, dass deutsche Namen für Orte auf slowenischem Boden vorkamen, ist folgender: In den ersten Jahrhunderten des vorigen Jahrtausends kamen viele deutsche Feudalherren in das Gebiet zwischen Koprivna und Ožbalt, gründeten hier neue Orte und benannten sie auch. Im Laufe der Jahrhunderte wurden diese Ortsnamen in vielen verschiedenen Formen und Varianten aufgeschrieben, bis sie im 20. Jh. endgültig durch slowenische ersetzt wurden. Natürlich kamen die slowenischen Ortsnamen schon vor dem 20. Jh. vor. Die deutschen Ortsnamen sind unterschiedlicher Herkunft. Die Orte wurden z.B. nach den Flüssen, nach den Herrschern benannt oder die Ortsnamen entstanden durch die Umwandlung des ursprünglichen (slowenischen oder lateinischen) Ortsnamens. Anhand einer Umfrage konnte ich feststellen, dass die Bewohner des Gebiets zwischen Koprivna und Ožbalt einen geringen Kenntnisgrad über die deutschen Namen der in dieser Diplomarbeit untersuchten Orte besitzen. Natürlich gibt es hier auch Ausnahmen, wie z.B. für Dravograd, Ravne na Koroškem, Muta und Radlje ob Dravi. Ich stellte außerdem fest, dass die deutschen Ortsnamen heutzutage nur noch wenig verwendet werden.
Ključne besede:krajevna imena, nemška krajevna imena, izvor krajevnih imen, krajevna imena med Koprivno in Ožbaltom, Mežiška dolina, Dravska dolina, jezikovni stik
Kraj izida:Maribor
Založnik:[M. Pečnik]
Leto izida:2009
PID:20.500.12556/DKUM-12045 Novo okno
UDK:811.112.2(043.2)
COBISS.SI-ID:17246728 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:BTW0QVPL
Datum objave v DKUM:25.11.2009
Število ogledov:3757
Število prenosov:350
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Nemška krajevna imena med Koprivno in Ožbaltom (zgodovinski pregled)
Opis:Tema tega diplomskega dela so nemška krajevna imena med Koprivno in Ožbaltom. Moj cilj je bil raziskati in ugotoviti, kako so se glasila nemška imena za kraje med Koprivno in Ožbaltom, v kakšnih oblikah in različicah so se v času od 12. do vključno 20. stoletja pojavljala in na kakšen način so nastala. Nenazadnje me je zanimalo tudi, koliko prebivalcev z območja med Koprivno in Ožbaltom pozna nemška imena za kraje le-tega, katera so to in ali jih danes še uporabljajo. Tako sem si izbrala nekaj krajev med Koprivno in Ožbaltom in spremljala njihova nemška imena od prve pisne omembe do vključno 20. stoletja. Razlog za to, da so obstajala nemška imena za kraje na slovenskih tleh, je sledeči: v prvih stoletjih prejšnjega tisočletja je prišlo veliko nemških fevdalcev na območje med Koprivno in Ožbaltom, kjer so ustanovili nove kraje in jih tudi poimenovali. Skozi stoletja so se ta krajevna imena zapisovala v veliko različnih oblikah in različicah, dokler jih niso v 20. stoletju dokončno nadomestila slovenska. Seveda so se slovenska krajevna imena pojavljala že pred 20. stoletjem. Nemška krajevna imena so različnega izvora. Kraji so bili poimenovani npr. po rekah, po vladarjih ali pa so krajevna imena nastala s pretvorbo prvotnega (slovenskega ali latinskega) imena. Na podlagi ankete sem ugotovila, da prebivalci zgoraj omenjenega območja slabo poznajo nemška krajevna imena, ki sem jih v tej diplomski nalogi raziskovala. Seveda pa obstajajo tudi izjeme, kot so npr. za Dravograd, Ravne na Koroškem, Muto in Radlje ob Dravi. Prav tako sem ugotovila, da se dandanes nemška krajevna imena med prebivalci le še redkokdaj uporabljajo.
Ključne besede:Ortsnamen, deutsche Ortsnamen, Herkunft der Ortsnamen, Ortsnamen zwischen Koprivna und Ožbalt, Mießtal, Drautal, Sprachkontakt


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici