| Naslov: | PRISTOJNOSTI VARNOSTNEGA SVETA NA PODLAGI VII. POGLAVJA USTANOVNE LISTINE ZDRUŽENIH NARODOV - PRIMER KOREJE, IRAKA, KOSOVA IN AFGANISTANA |
|---|
| Avtorji: | ID Srebot, Mojca (Avtor)
ID Devetak, Silvo (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  UNI_Srebot_Mojca_2009.pdf (349,70 KB)
MD5: F7B3CC48C8CE5EFEBDDF9134C186F07F
PID: 20.500.12556/dkum/080c60f9-3d1a-4bcd-bb97-53369d25f849
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | PF - Pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Po drugi svetovni vojni so države, ki so iz nje stopile kot zmagovalke, ustanovile organizacijo, ki naj bi si prizadevala za mir, varnost in sodelovanje. Organizacija Združenih narodov je tako začela obstajati leta 1945, sestavlja pa jo šest organov, med katerimi je najpomembnejši Varnostni svet. Ustanovna listina Združenih narodov je Varnostnemu svetu zaupala osrednjo nalogo organizacije, to je ohranjanje svetovnega miru in varnosti.
Varnostni svet sestavlja pet stalnih članic : Velika Britanija, Združene države Amerike, Ruska federacija, Ljudska republika Kitajska in Francija, ter deset nestalnih članic, ki jih za obdobje dveh let izvoli Generalna skupščina.
V obdobju hladne vojne je bilo zaradi delitve med velikimi silami delovanje Varnostnega sveta močno oteženo. Po koncu hladne vojne pa so se razmere za njegovo delovanje izboljšale in tako je Varnostni svet danes osrednji organ, ki skrbi za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti.
Jedro pristojnosti Varnostnega sveta tvorita dve skupini vprašanj: mirno reševanje sporov, ki ga opredeljuje VI. Poglavje Ustanovne listine in akcije v primeru ogrožanja miru, kršitve miru in agresivnih dejanj, opredeljene v VII. poglavju Ustanovne listine. V primeru slednjih ima pristojnost izrekati ne le pravno obvezujoče, ampak tudi prisilne ukrepe.
V času po koncu hladne vojne, ko ni bilo več grožnje z vetom, je Varnostni svet v velikem številu primerov uporabil svoje pristojnosti v primeru ogrožanja mednarodnega miru in varnosti, ter dal svojim ukrepom prisilno naravo. V praksi je Varnostni svet avtoriziral uporabo oborožene sile v primeru agresije Severne Koreje proti Južni Koreji leta 1950, v primeru agresije Iraka zoper Kuvajt leta 1990, ter vojaško akcijo zoper Afganistan leta 2001.
Do uporabe sile pa je prišlo tudi brez avtorizacije Varnostnega sveta, in sicer z vojaško akcijo zveze NATO zoper ZR Jugoslavijo v zvezi s položajem na Kosovu, ki pa je močno omajala ugled celotne organizacije. |
|---|
| Ključne besede: | Organizacija Združenih Narodov, Ustanovna listina, Varnostni svet, mednarodni mir in varnost, avtorizacija, uporaba sile |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [M. Srebot] |
|---|
| Leto izida: | 2009 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-12667 |
|---|
| UDK: | 34(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 4010283 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:OGEMTJDT |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 15.12.2009 |
|---|
| Število ogledov: | 3499 |
|---|
| Število prenosov: | 541 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | PF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
