| Title: | PRIMERJALNA ANALIZA ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA MED NAJVEČJIMI SLOVENSKIMI IN SVETOVNIMI BANKAMI S POUDARKOM NA SPLETNEM BANČNIŠTVU |
|---|
| Authors: | ID Lipovšek, Aleš (Author)
ID Bobek, Samo (Mentor) More about this mentor...  |
|---|
| Files: |  UNI_Lipovsek_Ales_2010.pdf (2,79 MB)
MD5: 12BCD03761748EE6789855D18E6EDA07
PID: 20.500.12556/dkum/46db6981-1dd0-43f9-a310-2d338ce04198
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Undergraduate thesis |
|---|
| Organization: | EPF - Faculty of Business and Economics
|
|---|
| Abstract: | Ko je informacijska tehnologija prišla na določeno stopnjo razvitosti in ko je internet prestopil prag večine domov v razvitih državah sveta je to v bančništvu sprožilo revolucijo velikih razsežnosti. Konkurenca je samo še poskrbela, da so prav vse sodobne banke stopile v korak s časom in svojim komitentom ponudile možnost poslovanja preko spleta. Seveda so banke na začetku internet izkoriščale zgolj v oglaševalske in informativne namene, vendar pa je s časom to prešlo na stopnjo, ko lahko komitenti prav vse, oz. večino bančnih poslov, za katere so prej morali obiskati bančno poslovalnico, opravijo kar od doma ali iz službe.
V Sloveniji elektronsko bančništvo po zadnjih podatkih uporablja 21 % komitentov slovenskih bank. Ti podatki sicer izhajajo iz leta 2008, zaradi česar verjamem, da je odstotek danes že nekoliko višji. Vendarle pa bode v oči podatek, da Slovenija še zmeraj precej zaostaja za evropskim povprečjem 27 držav, ki pa ga tvorijo tudi države, kot so Romunija, Bolgarija in Grčija, ki ga vlečejo zelo navzdol.
Prednosti uporabe spletnega bančništva je veliko. Tiste, ki jih banke najpogosteje omenjajo, so prihranek denarja in časa, možnost poslovanja 24 ur na dan vse dni v letu, zasebnost, varnost ter preprostejše življenje. Na drugi strani so tudi slabosti, ki jih banke nerade omenjajo, vendar pa to ne pomeni, da ne obstajajo. Med drugim so tako še zmeraj prisotne psihološke ovire uporabnikov, nezaupanje v tehnologijo in varnost. Banke pa imajo velike stroške investiranja, razvijanja ter usposabljanja osebja.
Primerjava slovenskih in tujih bank kaže, da slovenske banke v določenih segmentih sicer zaostajajo za najrazvitejšimi bankami, vendar pa vztrajno sledijo in se trudijo izboljšati ter zadovoljiti svoje komitente.
V zadnjih nekaj letih je spletno bančništvo izredno napredovalo. Strokovnjaki trdijo, da bo napredovalo še bolj, da se bo bolj razvijalo in da se ga bodo komitenti v prihodnosti še bolj posluževali. Glede na to, da razvoj informacijske tehnologije poteka eksponentno in da je uporabnikov interneta zmeraj več, je težko napovedati, kako bodo stvari videti v Sloveniji in v svetu čez 15 ali 20 let. Verjamem pa, da bodo precej drugačne od današnjih. Trendi kažejo, da se bodo delovna mesta v bankah pričela postopoma ukinjati, zamenjala jih bosta tehnologija in umetna inteligenca. Ljudem, ki so komitenti najrazvitejših bank, že danes ni potrebno prestopiti praga svoje banke in lahko kljub temu odprejo različne račune in poslujejo preko spleta. S prihodom mlajših generacij pa se bo ta trend le še stopnjeval. |
|---|
| Keywords: | elektronsko bančništvo, spletno bančništvo, slovenske banke, internetno bančništvo, storitve spletnega bančništva |
|---|
| Place of publishing: | Maribor |
|---|
| Publisher: | [A. Lipovšek] |
|---|
| Year of publishing: | 2010 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-13038 |
|---|
| UDC: | 336.71 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 10311196 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:XMMSZG0Y |
|---|
| Publication date in DKUM: | 04.08.2010 |
|---|
| Views: | 2540 |
|---|
| Downloads: | 212 |
|---|
| Metadata: |    |
|---|
| Categories: | EPF
|
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
| Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |
