| Title: | Ustanove v dednem pravu in primerjava z trusti anglo-ameriškega prava |
|---|
| Authors: | ID Naglič, Alen (Author)
ID Rijavec, Vesna (Mentor) More about this mentor...  |
|---|
| Files: |  UNI_Naglic_Alen_2010.pdf (423,58 KB)
MD5: E62327254CD9208E6EA765F2FA41F68C
PID: 20.500.12556/dkum/0f93ad9b-6d18-41e2-b314-d3ff12d24e2b
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Undergraduate thesis |
|---|
| Organization: | PF - Faculty of Law
|
|---|
| Abstract: | To diplomsko delo se po vsebini ukvarja in primerja dva instituta, ki sta oba temeljna in zelo pomembna v svojih pravnih sistemih, in sicer ustanovo ter trust. Anglo-ameriški pravni red ustanov ne pozna, kontinentalno pravo pa, razen redkih izjem, trustov ne ureja.
Ustanova je, na določen namen vezano premoženje, ki ima lastnosti pravne osebe, pri čemer je potreben trajen, splošno-koristen ali dobrodelni namen. Za njeno ustanovitev je potrebna odobritev državnega organa. Ustanovni namen in premoženje določi ustanovitelj z enostranskim pravnim poslom med živimi (»inter vivos«), lahko pa izjavi voljo tudi z pravnim poslom za primer smrti (»mortis causa«). Dopustnost tega posla je povezana s t.i. načelom svobode testiranja, ki zapustniku omogoča svobodno razpolaganje s svojim premoženjem.
Če zapustnik v svoji oporoki odredi ustanovitev ustanove in nameni sredstva za njen namen, govorimo o pravnem poslu »mortis causa« in o ustanovitvi ustanove na podlagi tega posla. Ustanovitev ustanove na podlagi pravnega posla »mortis causa« pa je samo eden od načinov razpolaganja v dovoljen namen. Zapustnik se lahko namreč odloči, da svoje premoženje ali njegov del zapusti že obstoječi pravni osebi, ki že izvršuje svoj namen ali pa zapusti določeno premoženje v določen namen, ne da bi imenoval tistega, ki mu naklanja to premoženje.
Čeprav je ustanova pravna oseba brez članov, ima koristnike (»beneficiarje«). To so tisti, ki uživajo koristi ustanove in zaradi katerih je pomembno, da je premoženje ustanove dovolj veliko, da omogoča trajno financiranje namena. V zvezi z vrstami ustanov velja posebej opozoriti na nesamostojne ustanove, ki so po opredelilnih kriterijih podobne samostojni ustanovi, vendar pa nimajo lastne pravne osebnosti in so kot take na nek način podobne institutu trusta v anglo-ameriškem pravnem redu. Lahko bi celo dejali, da so v nesamostojni ustanovi tudi zgodovinske korenine trustov. Ustanovitelj takšne ustanove, nakloni premoženje za določen namen, ter ga prenese fizični ali pravni osebi z nalogom, da njegove prihodke uporabi za namen, ki ga je določil ustanovitelj.
Namen razpolaganja mora biti trajen in tudi v tem primeru se v izročeno premoženje ne sme posegati. Za uresničitev namena se uporabljajo dohodki od premoženja oziroma obresti.
Posledica naklonitve premoženja ustanovi je, da dosedanji lastnik preneha biti lastnik premoženja, ki ga je naklonil ustanovi. Ker bi lahko ustanovitelj ustanove na takšen način prikrajšal dediče in upnike, za premoženje, ki jim bi sicer pripadlo, so njihovi interesi varovani s splošnimi predpisi civilnega, dednega in obligacijskega prava.
Trust je pravni institut katerega korenine segajo v Anglijo, kjer se je tudi razvil, kot odraz sodne prakse in ne nekega zakonskega akta. Gre za institut, pri katerem je premoženje ustanovitelja (»settlor«) preneseno na določeno osebo (»trustee«), ki postane obligacijsko zavezana, da s premoženjem ravna na določen način, brez koristi in osebnega interesa, v korist tretje osebe (»beneficiarja«), v korist katere je bil ustanovljen. Ustanovitelj ustanovi trust s pravnim dejanjem, kjer zadostuje že enostranska izjava volje iz katere izhaja, da hoče ustanovitelj tretjemu nakloniti določeno korist. Kot bistvene elemente trusta lahko opredelimo premoženje, ustanovitelja, ter namen iz katerega izhaja kdo so koristniki. Pomemben je tudi upravitelj trusta, ter jasno izražena volja o ustanovitvi trusta. Ustanovitelj je lahko fizična ali pravna oseba, ter tudi organizacija brez pravne osebnosti.
Bistvena razlika med ustanovami in trusti je prav v pravni subjektiviteti. Kontinentalni pravni redi opredeljujejo ustanove kot pravne osebe, prav zaradi tega, je težko razumeti anglo-ameriški pravni red, ki pravni subjektiviteti sploh ne posveča pozornosti, saj trusti za razliko od ustanov niso pravne osebe. Ustanovitelj ob ustanovitvi trusta prenese lastnino na upravitelja, ki postane tako imenovani pravni lastnik (»legal owner«), ki mora trust upravljati v korist |
|---|
| Keywords: | ustanova, trust, dedovanje, charitable trust, testamentary trust, nesamostojna ustanova, mortis causa |
|---|
| Place of publishing: | Maribor |
|---|
| Publisher: | [A. Naglič] |
|---|
| Year of publishing: | 2010 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-13207 |
|---|
| UDC: | 34(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 4037931 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:Q5LUWJRY |
|---|
| Publication date in DKUM: | 26.02.2010 |
|---|
| Views: | 3733 |
|---|
| Downloads: | 542 |
|---|
| Metadata: |    |
|---|
| Categories: | PF
|
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
| Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |
