| Abstract: | Namen diplomske naloge je predstaviti usvajanje jezika pri otrocih, osnovne pogoje in stopnje le-tega in razložiti Chomskyijev pogled na jezikovno prirojenost in njegovo prepričanje, da učenje jezika ni nekaj, kar bi se otrok naučil, ampak da se mu enostavno zgodi na poti v razvoju v za to primernem socialnem okolju. Temu sledi razlaga Chomskyijeve in Skinnerjeve teorije o usvajanju jezika z namenom, da se poudarijo njuna različna pogleda na ta proces. Diplomska naloga je tako osredotočena na glavni teoriji o usvajanju jezika. Da bi lahko zagovarjala Chomskyijev pogled, ki trdi, da je za uspešno usvajanje jezika potrebna interakcija med prirojenimi danostmi za usvajanje jezika in otrokovim jezikovnim okoljem, zoperstavljam dve teoriji. To sta dve prevladujoči teoriji: Chomskyijev nativizem in Skinnerjev behaviorizem. Zbrani podatki govorijo v prid Chomskyijevi tezi, torej temu, da se ljudje rodimo biološko opremljeni za učenje jezika in razložijo njegovo teorijo o mehanizmu za usvajanje jezika - vrojen mehanizem oziroma proces, ki omogoča učenje jezika. Na drugi strani pa Skinner, ki mu Chomsky odločno nasprotuje, preprosto razlaga, da se otroci učijo jezik skozi posnemanje govorice odraslih. Pri tem pa so pozitivno nagrajeni za pravilne odgovore in kaznovani za nepravilne oziroma neprimerne odgovore. Vendar pa Chomsky poda kar lepo število prepričljivih argumentov, ki trdijo, da gre pri usvajanju in učenju jezika za več kot samo spodbudo in posnemanje govora odraslih. Otroci se jezika naučijo hitro in zlahka kljub temu, da je input, ki so mu izpostavljeni, nezadosten, in kljub kompleksnosti in abstraktnosti njegovega ustroja, za katerega si je težko predstavljati, da ga otrok v veliki meri osvoji že pri starosti treh let, ko kognitivno še ni dovolj razvit za druge naloge. Moje mnenje je, da je to mogoče pojasniti le s prirojenostjo jezikovnih sposobnosti. |
|---|
