| Title: | Narečna poimenovanja za sadovnjak, vrt in polje v črešnjevskem govoru |
|---|
| Authors: | ID Golob, Jerica (Author)
ID Koletnik, Mihaela (Mentor) More about this mentor...  |
|---|
| Files: |  UNI_Golob_Jerica_2010.pdf (5,04 MB)
MD5: 34C1A2DC6D7D78266C4A620D9113C1F4
PID: 20.500.12556/dkum/28d2dc48-22bc-47d8-b367-b51f1fdf3230
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Undergraduate thesis |
|---|
| Organization: | FF - Faculty of Arts
|
|---|
| Abstract: | Diplomsko delo z naslovom Narečna poimenovanja za sadovnjak, vrt in polje v črešnjevskem govoru prinaša glasoslovni oris govora vasi Črešnjevci in abecedni slovarček narečnih poimenovanj za sadovnjak, vrt in polje, ki je nastal na podlagi posnetega gradiva z diktafonom.
V diplomskem delu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi Črešnjevci. Nato pa sem natančneje prikazala glasoslovne značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča k vzhodnim slovenskogoriškim govorom, širše k panonski narečni skupini. Ohranjeno je kolikostno nasprotje med starimi dolgimi cirkumflektiranimi in akutiranimi samoglasniki. Govor ne pozna tonemskega naglaševanja. V pregibanju prevladuje nepremični naglasni tip na osnovi. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe.
Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja. Zbrano gradivo, zapisano v fonetični obliki, je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih poznajo le še starejši govorci, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje zemlje in druga kmečka opravila ter je bilo v narečje največkrat sprejeto prek knjižnega jezika. Slovarček obsega 336 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov.
Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed, kjer sem ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja poljedelstva slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov. Vzrok za tolikšen vpliv nemščine na vzhodnogoriške govore je verjetno pustilo sobivanje z nemško jezikovno skupnostjo. Preko nemščine so bili največkrat sprejeti tudi romanizmi.
Na koncu sledi primerjava iztočnic v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju.
Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedik. Za informatorko sem izbrala go. Marijo Žnidarič iz Črešnjevcev.
Gospa Marija se je skoraj vso življenje ukvarjala s kmetijstvom, zdaj je to delo prevzel njen sin, tako da pozna še veliko starih orodij in pripomočkov, ki so jih nekoč ljudje uporabljali pri obdelovanju zemlje.
Ugotovila sem, da je moje narečje izredno besedno bogato in zanimivo in škoda bi bilo, da bi nekatera poimenovanja izginila v pozabo. Prav zaradi tega sem jih zbrala in zapisala, da bodo lahko del slovenske kulturne dediščine. |
|---|
| Keywords: | dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, črešnjevski govor, kmetijsko izrazje |
|---|
| Place of publishing: | Maribor |
|---|
| Publisher: | [J. Golob] |
|---|
| Year of publishing: | 2010 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-14647 |
|---|
| UDC: | 811.163.6'282(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 17798664 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:AHBTCPWR |
|---|
| Publication date in DKUM: | 28.07.2010 |
|---|
| Views: | 3520 |
|---|
| Downloads: | 378 |
|---|
| Metadata: |    |
|---|
| Categories: | FF
|
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
| Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |
