| Naslov: | Pomen delovanja afriškega misijonarja in raziskovalca Ignacija Knobleharja |
|---|
| Avtorji: | ID Lakner, Sanja (Avtor) ID Vovko, Andrej (Mentor) Več o mentorju...  |
| Datoteke: | UNI_Lakner_Sanja_2010.pdf (2,66 MB) MD5: 5AB04E943AAD067DA90F9EAFCEB1243A PID: 20.500.12556/dkum/57ce6d08-8094-407d-b6f1-f206713cb65a
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | FNM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko
|
|---|
| Opis: | Ignacij Knoblehar se je rodil 6. julija leta 1819 v Škocjanu na Dolenjskem, umrl pa je leta 1858 v Neaplju, kjer je tudi pokopan. Za pot v misijone se je odločil, ko je prebiral Baragova misijonska pisma in v Novem mestu poslušal njegovo pridigo. Po študiju v Rimu ga je Urad za širjenje vere izbral za misijon v Afriki. Jeseni leta 1849 se je odpravil v Sudan, da bi preučil tamkajšnje razmere in poiskal lokacije za ustanovitev misijonskih postaj. V misijonu je deloval deset let in v tem času je, kljub številnim oviram, ustanovil tri misijonske postaje: Kartum, Gondokoro in Sv. Križ. O njegovi misijonski dejavnosti so redno poročali takratni časopisi - med njimi tudi katoliški cerkveni list ''Zgodnja Danica''. Knobleharjeva raziskovanja in misijone so podprli cesar Franc Jožef I., Rim in Dunajsko geografsko društvo.
Poleg misijonarske dejavnosti je bil Knoblehar pomemben tudi kot raziskovalec. V času njegovega bivanja v Sudanu je kar štiri leta in pol preživel na reki Nil in postal njen dober poznavalec. Bil je prvi beli človek, ki je po reki Nil prišel do najjužnejše točke. Načrtno se je lotil njenih raziskav in za dragocene podatke z njegovega ladijskega dnevnika se je zanimala vsa takratna Evropa. Nemški naravoslovec Alfred Edmund Brehm je poudaril, da ima Knoblehar izvrstne znanstvene zapiske. Njegovo znanje je visoko cenil tudi francoski inženir Ferdinand de Lesseps — slavni graditelj sueškega prekopa, ki si je pri gradnji pomagal tudi s Knobleharjevimi zapiski. Zaradi svojega dela in ugleda, ki ga je užival v Evropi, je bil leta 1857 imenovan za častnega člana dunajskega geografskega društva.
Knoblehar je želel kulturo nilotskih ljudstev čim bolj približati evropskemu človeku. Tako je med potovanjem po južnem Sudanu zbral več raznovrstnih predmetov, ki jih je leta 1850 prinesel v Ljubljano. Njegova zbirka danes sodi med najstarejše zbirke nilotskih ljudstev, ki se nahajajo zunaj Afrike.
Človeku, ki je s svojim delom in raziskavami zaslovel po Evropi, o katerem se je pisalo in govorilo na Dunaju, v Parizu, Ljubljani, Angliji, se danes dela velika krivica — Ignacij Knoblehar je med svojimi rojaki skorajda nepoznan! |
|---|
| Ključne besede: | Ignacij Knoblehar, katoliški misijon, raziskovalec, Afrika, Sudan, Nil |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [S. Lakner] |
|---|
| Leto izida: | 2010 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-16712  |
|---|
| UDK: | 27-76:929Knoblehar I.(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 17980424  |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:Z0G7VWGH |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 03.02.2021 |
|---|
| Število ogledov: | 981 |
|---|
| Število prenosov: | 42 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
| Področja: | FF FNM
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |