| Naslov: | VZROKI IN POSLEDICE PROTIHABSBURŠKE ZAROTE |
|---|
| Avtorji: | ID Buh, Nina (Avtor)
ID Hozjan, Andrej (Mentor) Več o mentorju... 
ID Zadravec, Dejan (Komentor) |
|---|
| Datoteke: |  UNI_Buh_Nina_2010.pdf (3,19 MB)
MD5: DC67CA768EAC0F8F6535DCFF04064528
PID: 20.500.12556/dkum/dfd12eea-d755-4ff2-846a-e88368833d6f
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | FF - Filozofska fakulteta
|
|---|
| Opis: | Hrvaško in madžarsko ozemlje je bilo v 17. stoletju pod pritiskom dveh močnih držav, habsburške monarhije in turškega imperija. Po miru v Žitvi leta 1606 so se Turki ustalili nevarno blizu hrvaške meje, v Veliki Kaniži. Habsburžani so bili v tem času zaposleni z vojaškim in političnim dogajanjem v zahodni in srednji Evropi, zato so polagali premalo pozornosti na obrambo pred Turki. Hkrati je dunajski dvor v drugi polovici 17. stoletja z upravno centralizacijo in gospodarsko politiko v duhu tedaj sodobnega merkantilizma poskušal okrepiti absolutno monarhijo tudi na hrvaškem in madžarskem ozemlju ter s tem zmanjšati njihovo neodvisnost. Nevarnosti, ki so jo predstavljali Turki, so se zavedali le neposredno prizadeti narodi in so zato od Habsburžanov zahtevali ofenziven nastop proti Turkom. Prošnje, preslišane na dvoru, so pripeljale hrvaške in madžarske plemiče do oblikovanja zarote z namenom osvoboditve izpod habsburške nadoblasti. Zdi se, da je bil za oblikovanje zarote ključen podpis sramotnega Vasvárskega miru in neaktivnost cesarske vojske pod poveljstvom Rajmonda Montecuccolija pri obrambi utrdbe Novi Zrin, ki jo je dal v obrambne namene zgraditi Nikolaj Zrinski. Prav družina Zrinski je bila poleg družine Frankapan (tudi Frankopan) edina še preostala plemiška družina starega hrvaškega plemstva. Ker so imeli velika posestva tudi na Madžarskem, je bila njihova vloga v javnem življenju izjemna tako na Hrvaškem kot Madžarskem. Prvi idejni vodja zarote je bil ban Nikolaj Zrinski. Po njegovi smrti leta 1664 je vlogo vodje prevzel njegov brat Peter Zrinski, ki je k zaroti pritegnil svojega svaka Franca Krištofa Frankapana, zeta Franca Rákóczyja ter še nekatere plemiče, med drugim tudi štajerskega grofa Ivana Erazma Tattenbacha. Zarotniki so se zavedali, da brez podpore močne države upor ne more uspeti, zato so stekla pogajanja s francoskim kraljem Ludvikom XIV., zaveznike pa so iskali tudi na Poljskem in predvsem v Turčiji. Protihabsburška zarota je bila pred udejanjenjem razkrinkana, zarotniki so bili kaznovani s smrtjo v opomin novim pomislekom o uporu proti dunajskemu dvoru. Posledice razkritja so bile na Madžarskem in še toliko bolj na Hrvaškem bistvenega pomena za nadaljnji politični in družbeni razvoj. |
|---|
| Ključne besede: | Protihabsburška zarota, Zrinski, Vasvárski mir, habsburški absolutizem. |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [N. Buh] |
|---|
| Leto izida: | 2010 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-16769 |
|---|
| UDK: | 93/94(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 18075912 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:G85VJUT4 |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 12.01.2011 |
|---|
| Število ogledov: | 2512 |
|---|
| Število prenosov: | 314 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | FF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
