| Abstract: | Svet je v zadnjem letu doživel preobrat. Finančna kriza je spremenila mišljenje ljudi in zgradbo finančnih institucij po vsem svetu. V nemirnem okolju, kjer lahko še ena napaka prinese nepopravljive in uničujoče posledice, za vsakega od nas sprejemanje odločitev in sposobnost kritične presoje postaja vse bolj pomembno. Pomembno pa je tudi, da so znanja in informacije, ki jih pridobimo, kvalitetne, nepristranske in objektivne.
Kot sem že omenila, naj bi bila ta diplomska naloga dovolj jasna in uporabna, da bi lahko služila kot sredstvo poglobitve v glavne razloge prepirov in nesoglasij v zvezi s primerjalnim sistemom in, v splošnem, služila tudi kot orodje za pomoč pri ustvarjanju osnove za odločitve.
Da bi zastavljene cilje lahko izpolnila, sem si izbrala naslednji način za predstavitev problema: diplomska naloga je razdeljena na štiri poglavja s petimi podpoglavji. Prvo podpoglavje se začne s kratko definicijo krize valute, ki jo nadalje označi za glavni razlog za vpeljavo valutnega odbora. V nadaljevanju je podana definicija značilnosti in funkcij klasičnega ali “ortodoksnega” primerjalnega sistema. Prvo podpoglavje se torej ukvarja z informacijami, ki so potrebne za razumevanje nadaljevanja diplomske naloge. Drugo podpoglavje se osredotoča na posebnosti bolgarskega valutnega odbora, ki se znatno razlikuje od “ortodoksnega” valutnega odbora. Podana je kratka analiza organizacijske strukture in bilance stanja. Sledijo poglobljene razlage štirih izmed posebnosti bolgarskega valutnega odbora. Podpoglavje c) se v glavnem osredotoča na enega izmed najpomembnejših vidikov odbora, zgodovinski razvoj bolgarske ekonomije, ki je pripeljal do vpeljave takšnega sistema. Analiza zgodovinskega razvoja se prične z obdobjem komunizma in predstavi glavne akterje ter zgradbo takratne ekonomije. Nadalje se osredotoči na vlade v letih med 1989 in 1995 in njihove politične in ekonomske odločitve. Poseben del naloge se osredotoča tudi na pojasnitev napak v njihovi politiki, ki so botrovale bančni krizi iz leta 1996 in 1997. Sledi hiter pregled in komentar uničujočih delno centraliziranih odločitev zadnje vlade pred vpeljavo valutnega odbora. Ta del je opremljen s številkami, ki nazorno pokažejo uničujoč vpliv krize na takratno ekonomijo. Zadnje podpoglavje prvega poglavja se osredotoča na postopek sprejemanja odločitve za valutni odbor in še posebno na vlogo, ki jo je v bolgarski politiki odigral Mednarodni denarni sklad (IMF). Raziskani so tudi zgodnji predlogi in tako politični kot ekonomski motive vlade. Drugi del se nadaljuje s pozitivnimi stranmi valutnega odbora v Bolgariji v luči desete obletnice vpeljave takšnega sistema (1997-2007). V tem delu so podane analize sprememb v inflaciji, BDP, FDI, deficit, dolgovi, rezerve itd. Večina pozitivnih strani je razloženih s pomočjo mnenj mnogih vplivnih ekonomistov in finančnih strokovnjakov. Tretji del se ukvarja z negativnimi stranmi valutnega odbora v istem časovnem obdobju (1997-2007) in za svojo metodo uporablja primerjalno analizo štirih glavnih opornih točk Williamsonovega modela pomanjkljivosti “ortodoksnega” valutnega odbora.
Četrti del se v glavnem osredotoča na trenutne težave bolgarskega primerjalnega sistema. Poglavje se začne s kratko razlago finančne krize in se nadaljuje s poudarkom na vzhodni Evropi, kjer pojasni, kako je finančna kriza vplivala na valute vzhodne Evrope. Podpoglavje A) se prične z razlago vplivov ekonomske krize v Bolgariji in se v glavnem osredotoča na prevladujoče mnenje politikov in ekonomistov o primerjalnem sistemu. Ti menijo, da se je primerjalni sistem v času krize okrepil. Predstavljena in razložena pa so tudi mnenja analitikov, ki se s tem ne strinjajo povsem. V nadaljevanju so osvetljeni trije trenutni “problemi” primerjalnega sistema, ki pa niso nujno problem, pač pa bolj možne grožnje temu sistemu ali le točke, ki so jih v zadnjem času izpostavljali za pogovor: problem tekmovalnosti in depreciacije, problem deficita in problem izgube zaupanja strank. Vsak i |
|---|
