| Title: | PODJETNIŠKE PREVARE |
|---|
| Authors: | ID Čokelc, Eva (Author) ID Širec, Karin (Mentor) More about this mentor...  |
| Files: | VS_Cokelc_Eva_2011.pdf (802,38 KB) MD5: BA52948F44AACF70D2254964C55A1678 PID: 20.500.12556/dkum/2f866626-6589-4826-8f1c-f2a68edf1e87
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Final seminar paper |
|---|
| Organization: | EPF - Faculty of Business and Economics
|
|---|
| Abstract: | V strokovni literaturi najdemo različne opredelitve prevar, neenotni so predvsem pri
opredelitvi in pojmovanju korupcije. V anglo-ameriški literaturi je korupcija del razvejane
opredelitve prevar, medtem ko je v domači literaturi to ločeno. Gre za negativne pojavne
oblike v gospodarskem, političnem in zasebnem ţivljenju. Zmanjšujejo zaupanje, ugled,
pravičnost, uspešnost gospodarskega sistema in drţavnih organov. Najmanj prevar in
korupcije je po raziskovanju ACFE v najbolj razvitih drţavah, kot so Finska, Švedska,
Norveška, Švica, Avstralija, medtem so v najrevnejših drţavah prevare in korupcija najbolj
razširjene.
V raziskavi Indeks zaznavanja korupcije, ki jo izvaja Transparency International (TI), je
Slovenija uvrščena sorazmerno dobro ali celo zelo dobro. V letu 1999 je bila Slovenija v
raziskavo vključena prvič in je dosegla rezultat 6,0 ter se uvrstila na 25. mesto. V zadnjem
merjenju leta 2010 je ocena korupcije 6,4. Rezultat je zadovoljiv - predvsem v svetovnem
merilu, medtem ko se med drţavami EU-27 nahajamo nekoliko pod povprečjem.
Ugotavljamo, da v Republiki Sloveniji izdajajo poročila o prevarah le vladne institucije, ni
pa drugih raziskav, ki bi beleţile tudi primere prevar, ki jih organi pregona niso
obravnavali.
Organe odkrivanja prevar lahko razdelimo na tiste, ki delujejo zunaj podjetja na drţavni
ravni in organe, ki delujejo znotraj podjetja. Kljub vsem institucijam, ki raziskujejo
prevare, te ne dosegajo ţelene stopnje zatiranja in odkrivanja.
Kot pomanjkljivost izpostavljamo izobraţevalni sistem, saj v študijskih programih
podjetništva ni predmetnika, ki bi vseboval problematiko, postopke odkrivanja in
preprečevanja prevar. S tem bi zagotovili, da diplomanti:
- razumejo tveganje nastanka prevar,
- znajo oblikovati strategijo preprečevanja in odkrivanja prevar,
- znajo ovrednotiti stroške izgub, če kontrole opustimo,
- znajo vzpostaviti učinkovite kontrole odkrivanja prevar,
- v podjetju znajo vzpostaviti kulturo, da so kontrole potrebne.
V nobeni študiji o prenehanju podjetniške dejavnosti ni preučevan vpliv prevar na
prenehanje podjetniške dejavnosti, zato smo si zadali nalogo, da preučimo, ali so prevare
pomemben razlog prenehanja podjetniške dejavnosti. Na osnovi odgovorov stečajnih
upraviteljev lahko povzamemo:
1. da so bile prevare zaznane v 86,9 % odgovorov;
2. 65,2 % prevar je bilo ugotovljenih v stečajnem postopku, le 34,8 % pred stečajnim
postopkom;
3. najpogostejša povzročitelja prevar sta management in lastniki, deleţ prevar, ki so
jih povzročili zaposleni je zanemarljiv;
4. neupravičeno pridobljena denarna in nedenarna sredstva so najpogostejša vrsta
prevar, sledita ji prevarantsko poročanje ter korupcija;
5. stečajni upravitelji oziroma upraviteljice so prepoznali, da je velika ţelja po osebni
koristi najpogostejši razlog prevar. Sledi vedenje prebrisanega poslovneţa,
manjkajoča likvidnost, ţivljenje preko lastnih zmoţnosti in ţelja po financiranju;
6. stečajni upravitelji oziroma upraviteljice ugotavljajo, da so prevare v 69 %
povzročile stečaj. Samo 31 % prevar ni imelo pomembnega vpliva na delovanje
podjetja;
7. 69 % stečajnih upraviteljev pri odkrivanju prevar ne uporablja posebnih postopkov;
8. stečajni upravitelji oziroma upraviteljice pri odkrivanju prevar najpogosteje
sodelujejo s sodiščem in policijo, manj pa z davčno upravo, kot drugo so navedli
sodelovanje z ekonomskim izvedencem;
9. 85 % odgovorov potrjuje potrebo po preiskovalcu prevar po zgledu ZDA;
10. najpogosteje so prevare zaznane v proizvodni dejavnosti (40 %), sledi storitvena
dejavnost (30 %), trgovina (25 %) in finančna dejavnost (5 %);
11. največ prevar je ugotovljenih v srednje velikih podjetjih (45%), sledijo mikro
podjetja (25 %), mala podjetja (25 %), v velikih podjetjih je najmanj prevar (5 %);
12. 85% prevar je bilo povzročenih v druţbah z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in
15 % v delniških druţbah (d.d.). |
|---|
| Keywords: | Podjetniške prevare, gospodarski kriminal, prevare, podjetniško okolje, korupcija, prevare

v času krize, prevare podjetij v stečajnem postopku. |
|---|
| Place of publishing: | Maribor |
|---|
| Publisher: | [E. Čokelc] |
|---|
| Year of publishing: | 2011 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-19617  |
|---|
| UDC: | 657.6 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 10885916  |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:JTUCULXA |
|---|
| Publication date in DKUM: | 08.12.2011 |
|---|
| Views: | 2300 |
|---|
| Downloads: | 344 |
|---|
| Metadata: |  |
|---|
| Categories: | EPF
|
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
| Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |