| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:SYLVESTER-GALLAIJEV IZREK IN NJEGOVA POSPLOŠITEV ZA METRIČNE PROSTORE
Avtorji:ID Omerzel, Tanja (Avtor)
ID Kovše, Matjaž (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Omerzel_Tanja_2011.pdf (3,06 MB)
MD5: 963A5F7D607CBAF317FA68F05D5E2468
PID: 20.500.12556/dkum/451a719c-de77-48b8-984e-a354b30ae4e2
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Organizacija:FNM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Opis:Diplomsko delo v prvem poglavju obravnava Sylvester-Gallaijev izrek: predstavitev, formulacijo, možne posplošitve in dokaze ter zgodovino. Začetek slednje sega v konec 19. stoletja, ko je James Joseph Sylvester ustvaril temelje, ki so se kasneje razvili v oblikovanje Sylvester-Gallaijevega izreka. Sam je namreč pri raziskovanju raznih konfiguracij sestavljenih iz mrež ugotovil, da ni možno določiti končnega števila točk tako, da bo vsaka premica, ki poteka skozi dve točki šla še skozi tretjo iz iste množice, razen, če vse točke ležijo na isti premici. Njegovo ugotovitev je kasneje v afini realni ravnini dokazal Tibor Gallai, katerega dokaz pa ni ostal osamljen. V diplomskem delu sta podana še dokaza L. M. Kellya in R. Ste inberga. Poleg vsega naštetega pa so v prvem poglavju, predvsem zaradi lažjega razumevanja dokazov Sylvester-Gallaijevega izreka, predstavljene osnovne značilnosti evklidske, afine in projektivne geometrije in Motzkinov izrek kot ena izmed mnogih posplošitev Sylvester-Gallaijevega izreka. Drugo poglavje v uvodnem delu zajema definicije pojmov kot so: metrični prostor, premica v poljubnem metričnem prostoru, trojna relacija, vmesnost. Sicer pa je v celoti namenjeno posplošitvi Sylvester-Gallaijevega izreka za metrične prostore, tako imenovanemu Sylvester-Chvátalovemu izreku. Vašek Chvátal je namreč razširil pojem premic v poljubnih metričnih prostorih in podal domnevo, ki posplošuje Sylvester-Gallaijev izrek. Chvátalova domneva je bila potrjena kot izrek, ki smo ga, zaradi lažjega dokazovanja, tudi s pomočjo primerov, razdelili na dva dela: Če za vsake 3 točke iz M velja, da ležijo na neki skupni premici, potem ta premica vsebuje vse točke iz M. Oziroma, če obstajajo 3 točke iz M, ki ne ležijo na skupni premici, potem obstaja premica, ki vsebuje natanko 2 točki.
Ključne besede:Sylvester-Gallaijev izrek, evklidska geometrija, afina geometrija, projektivna geometrija, metrični prostor, Sylvester-Chvátalov izrek
Kraj izida:Maribor
Založnik:[T. Omerzel]
Leto izida:2011
PID:20.500.12556/DKUM-20003 Novo okno
UDK:51(043.2)
COBISS.SI-ID:18641672 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:JFM81QYN
Datum objave v DKUM:27.09.2011
Število ogledov:2667
Število prenosov:161
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FNM
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:SYLVESTER-GALLAI THEOREM AND ITS GENERALIZATION FOR METRIC SPACES
Opis:This diploma thesis in first chapter beginns with Sylvester-Gallai theorem: its presentation, formulation, generalizations, proofs and history. James Joseph Sylvester has been investigated a figure which is a discrete set of points having the property that the line joining any two of them contains not only these two but infinitely many. It was probably the investigation of such configurations that led Sylvester to propose his problem of 1893: Prove that it is not possible to arrange any finite number of real points so that a right line through every two of them shall pass through a third, unless they all lie in the same right line. A Sylvester question was solved by Gallai, who gave an affine proof, proves has been followed by a Steinberg’s proof in the projective plane and Kelly’s Euclidean proof. First chapter also describes features of Euclidean, affine, projective plane and Motzkin generalization as one of many generalizations of Sylvester-Gallai theorem. The second chapter begins with definitions of concepts like metric space, a line in arbitrary metric space, a ternary relation, betwenness. The main purpose of the chapter is to present and prove Sylvester-Chvátal theorem. Vašek Chvátal extended the notion of lines to arbitrary metric spaces and made a conjecture that generalizes the Sylvester-Gallai theorem. Proof splits into two parts: If every three points of M are contained in some line, then some line consists of all points of M and if some three points of M are contained in no line, then some line consists of precisely two points.
Ključne besede:Sylvester-Gallai theorem, Euclidean geometry, Affine geometry, Projective geometry, metric space, Sylvester-Chvátal theorem


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici