| Abstract: | RAZŠIRJENI POVZETEK
Veliko raziskav v farmacevtski industriji se na laboratorijskem nivoju izvaja v sterilnih 250 mL erlenmajericah za enkratno uporabo. Te stožčasto oblikovane gojitvene posode zasedejo veliko prostora v stresalnikih in s tem omejujejo število sočasnih poizkusov. Raziskali smo možnost, da se erlenmajerice zamenjajo s sterilnimi 50 mL centrifugirkami za enkratno uporabo, saj bi se lahko s tem število možnih poizkusov za trikrat povečalo. S pomočjo metodologije načrtovanja poizkusov smo izdelali statistični model odvisnosti titra od frekvence stresanja in delovne prostornine v centrifugirkah za sedemdnevni šaržni proces pridobivanja eritropoietina. Pri raziskovalnem delu smo uporabili D-optimalni načrt, ki omogoča podajanje linearnih omejitev na dopustno območje. Poiskali smo dve optimalni rešitvi: prvo, kjer je vrednost titra produkta enaka kot v erlenmajericah pri referenčni nastavitvi, in drugo, kjer je titer maksimalen. Ugotovili smo, da je možno v centrifugirkah doseči podobne vrednosti titrov kot v erlenmajericah, ter da so istočasno nekatere vrednosti strukturnih kazalnikov molekule podobne med obema sistemoma. Pri nastavitvi, kjer so se pojavili najvišji titri so ti bili primerljivi celo s temi, ki smo jih izmerili v 6 L bioreaktorjih, a so bile vrednosti strukturnih kazalnikov molekule različne. Statistični model za titer na sedmi dan šaržnega gojenja smo validirali z novimi poizkusi, katere smo istočasno uporabili za primerjavo strukturnih kazalnikov molekule med obema nastavitvama centrifugirk, referenčno nastavitev za erlenmajerice in dvema bioreaktorskima poizkusoma, kjer se pri drugem poizkusu ni uravnaval pH. Vrednosti strukturnih kazalnikov molekule so se razlikovali med bioreaktorji in centrifugirkami ter erlenmajericami. Izdelani statistični model je možno uporabiti za napoved titrov v sedemdnevnem šaržnem procesu pridobivanja eritropoietina.
Obe optimalni nastavitvi za centrifugirke smo uporabili pri simulaciji industrijskega procesa pridobivanja eritropoietina, kjer smo zaporedno izvajali šaržni procesi z dnevno izmenjavo gojišča, celična kultura se je ves čas ohranjala. Raziskali smo vpliv spremembe procesnega ustroja iz sedemdnevnega šaržnega do šaržnega s ponovitvami na gojitvene karakteristike in na vrednosti strukturnih kazalnikov molekule, kot so npr. porazdelitve izoform in porazdelitve glikanskih skupin. Cilj raziskovalnega dela je bilo ugotoviti, ali so rezultati med centrifugirkami in erlenmajericami še vedno primerljivi, če se ohranijo optimalne nastavitve frekvence stresanja in delovne prostornine, a se spremeni procesni ustroj. Izkazalo se je, da se kljub spremembi procesnega ustroja, primerljivost med sistemoma ni bistveno spremenila. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da statistični model pri nastavitvi za maksimalne titre v centrifugirkah ne ustreza popolnoma, kadar spremenimo procesni ustroj.
Nastavitev, kjer se proizvedejo podobni titri v centrifugirkah kot v erlenmajericah pri referenčni nastavitvi, smo uporabili za poizkuse, kjer smo gojili celični liniji, ki proizvajata monoklonska protitelesa. Potrebno je bilo ugotoviti, ali se primerljivost obeh gojitvenih sistemov spremeni, če se pri poizkusih uporabijo druge celične linije, ki proizvajajo dokaj različne molekule kot pri prvotnih poizkusih. V osnovi vse tri celične linije, ki so bile uporabljene v poizkusih, izvirajo iz matične kulture ovarijskih celic kitajskih hrčkov, a se jih uvršča v različne podtipe. Predpostavljali smo, da kljub temu, da so se v poizkusih uporabili različni podtipi ovarijskih celic kitajskih hrčkov, bi se podobnost gojitvenih sistemov lahko morda ohranila. Ugotovili smo, da je rast celičnih linij, ki proizvajata monoklonska protitelesa veliko bolj poudarjena kot v primeru celične linije, ki proizvaja eritropoietin. Optimalna nastavitev frekvence stresanja in delovne prostornine ugotovljena za celično linijo, ki proizvaja eritropoietin, v primeru drugih dveh celičnih linij ni omogočala podobnih rezultatov. Opaziti je bilo |
|---|
