| Abstract: | Skozi zgodovino je na razvoj nemškega jezika vplivalo veliko drugih jezikov. Danes zato nemški jezik posledično vsebuje precej besed iz latinščine, francoščine, italijanščine in, kar me v mojem diplomskem delu tudi zanima, iz angleščine. Nekatere besede so del nemškega besedišča že desetletja in so se v tem dolgem obdobju že prilagodile nemški izgovarjavi ter pisavi − to so izposojenke. Spet druge besede so obdržale svojo prvotno obliko in izgovarjavo − te besede so ostale tujke. Kar pa je danes zanimivo, je izraz germlish. To je kombinacija angleškega in nemškega jezika, ki jo uporabljajo govorci slednjega, najsi so to tujci, ki se trudijo govoriti nemško, ali Nemci, ki pretirano uporabljajo angleške izraze. V diplomskem delu me je zanimala slednja različica: želela sem ugotoviti, kako Nemci sprejemajo germlish. Na eni strani so tu posamezni lingvisti, kritiki in organizacije, ki nasprotujejo takšnemu kvarjenju nemščine, na drugi strani pa so ljudje, ki vidijo germlish kot morebitni svetovni jezik. Zanimalo me je, v kolikšni meri se anglicizmi vrivajo v nemški jezik in če zares ne gre brez njih, kot se to zdi na prvi pogled. Glede na to, da je angleščina prevladujoč jezik v svetu, so anglicizmi prisotni v vseh evropskih jezikih in tako tudi v nemščini. Natančneje pa me je zanimalo, v kolikšni meri se pojavljajo na različnih področjih nemškega jezika. V teoretičnem delu sem obravnavala pojav germlisha in anglicizmov v nemškem jeziku z vidika besedotvorja. V empiričnem delu pa sem si izbrala nekaj nemških časopisnih člankov s področja gospodarstva, računalništva in s področja jezika mladostnikov, v njih poiskala vse anglicizme in jih analizirala na podlagi tega, po kakšnem besedotvornem principu so nastali. |
|---|
