Ugotavljanje in vrednotenje stresa

Golčman, Tomaž

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Ugotavljanje in vrednotenje stresa
Avtorji:	ID Golčman, Tomaž (Avtor) ID Lorber, Mateja (Mentor) Več o mentorju... ID Krivec, Bojan (Komentor)
Datoteke:	VS_Golcman_Tomaz_2012.pdf (2,54 MB) MD5: 6921E1A3C14BABD98CC15AA92188BE39 PID: 20.500.12556/dkum/b633a2ed-20de-4df4-95d4-e039ab956fbb
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Diplomsko delo
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:	Teoretična izhodišča: Beseda stres je danes pogosto uporabljena, saj živimo v svetu, ki se hitro razvija in od nas zahteva nenehno prilagajanje. Stres lahko opišemo kot psihološki, fiziološki in vedenjski odgovor osebe, posameznika, ki se poskuša čim bolj prilagoditi notranjim ali zunanjim dražljajem. V diplomskem delu smo želeli poiskati povezavo med psihološko stresno obremenjenostjo, ocenjeno z izpolnjenim Godwinovim vprašalnikom in fiziološko stresno obremenjenostjo, ocenjeno z analizo spremenljivosti srčne frekvence. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Podatke smo zbrali s pomočjo Godwin rangiranega anketnega vprašalnika, nato smo ta vprašanja primerjali z analizo variacije srčne frekvence (24 - urni Holter monitoring). V raziskavi je sodelovalo 60 oseb obravnavanih v Internistični srčno-žilni ambulanti v Termah Zreče, ki so nosili 24-urni Holter snemalnik. Dobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega SPSS 19,0. Rezultati: Z ozirom na dobljene rezultate smo ugotovili, da analiza spremenljivosti srčne frekvence označuje velike interindividualne razlike v ocenjevanju delovanja avtonomnega živčnega sistema preiskovancev. Ugotovili smo pomembno razpršenost posameznih parametrov analize variacije srčne frekvence, kar označuje različno stopnjo simpatikotonične in vagotonične aktivacije. Hkrati pa smo ugotovili statistično pomembno povezanost med starostjo (r=0,326; p=0,011), ter tremi parametri analize variacije srčne frekvence (SDNN (r= -0,371; p= 0,004); pNN50 (r= -0,337; p= 0,008); in T power (R= -0,380; p= 0,002) ter stresno obremenjenostjo opredeljeno z vprašalnikom. Sklep: Analiza variacije srčne frekvence ponuja možnosti opredeljevanja stresne obremenitve saj lahko z njo ocenimo stresno obremenjenost, vendar bi bilo v prihodnosti potrebno opredeliti natančen kvantitativni model.
Ključne besede:	stres, izgorelost, 24-urni EKG, HRV
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[T. Golčman]
Leto izida:	2012
PID:	20.500.12556/DKUM-36773
UDK:	159.944.4
COBISS.SI-ID:	1831588
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:PSZRJ3AH
Datum objave v DKUM:	20.09.2012
Število ogledov:	2042
Število prenosov:	251
Metapodatki:
Področja:	FZV
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Detection and evaluation of stress
Opis:	Theoretical starting points: Nowadays the word stress is used very often as we live in a fast developing world demanding a permanent adaptation from us. Stress can be defined as a psychological, physiological and behavioural answer of a person, an individual trying to adapt to his or her inside and outside stimulation. My thesis is aimed at finding the connection between the psychological stress burdens estimated on the basis of the Godwin questionnaire and the physiological stress burdens estimated on the basis of the heart rate variability analysis. Methods: A descriptive method has been used and the research based on the quantitative methodology. Furthermore, data were collected with the help of the Godwin questionnaire and after that the questions were compared with the heart rate variability analysis. (the 24-hour Holter monitoring). 60 people being treated in the Spa Zreče Internal cardiovascular clinic wearing a 24-hour Holter monitor took part. The data received were statistically processed with the help of the SPSS 19.0. Results: Regarding the data received we came to the conclusion that the heart rate variability analysis marks huge interindividual differences when estimating the activity of participants’ autonomic nervous system. We ascertained the important dispersion of individual parameters of the heart rate variability analysis which indicates the different stage of simpaticotonic and vagotonic activation. At the same time we found out the statistically important connection between the age (r=0,326; p=0,011), and three parameters of the SDNN heart rate variability analysis (r= -0,371; p= 0,004); pNN50 (r= -0,337; p= 0,008); and T power (R= -0,380; p= 0,002) as well as the stress burden defined with the questionnaire. Conclusion: The heart rate variability analysis offers possibilities of the stress burden determination as the stress burden can be estimated, however; a precise quantitative model should be determined in the future.
Ključne besede:	stress, burnout, 24-hour ECG, HRV

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj