| Naslov: | VPLIV TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA NA ŽELEZNIŠKI TRANSPORT - PRIMER VLAKA MAGLEV |
|---|
| Avtorji: | ID Mlinšek, Nejc (Avtor)
ID Ogorelc, Anton (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  UNI_Mlinsek_Nejc_2012.pdf (802,70 KB)
MD5: E419B67D80804FA435CB726B940336BD
PID: 20.500.12556/dkum/1d16f37c-2b4d-4bae-8d1e-1fd94c21f36f
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Železnica je imela do začetka 20. stoletja velik vpliv na gospodarski razvoj regij in držav. Države so po drugi svetovni vojni zaradi velikega gospodarskega pomena prevzele nadzor nad njo. S pojavom novih transportnih sredstev je začela izgubljati konkurenčnost, saj se je prepočasi prilagajala novim zahtevam uporabnikov.
V zadnjem času pomen železnic počasi narašča, saj je v primerjavi z ostalimi transportnimi nosilci ekološko najbolj primeren način prevoza. Evropske države so uvidele, da je za konkurenčnost železnic potreben umik države iz le-teh, vendar pa ta umik ne zajema celotnega sistema. Večina držav je po reformi železnice obdržala lastništvo nad infrastrukturo, dostop do infrastrukture pa mora biti omogočen vsem podjetjem, ki želijo nuditi prevozne storitve in izpolnjujejo določene varnostne pogoje. Na železnice je močno vplival tudi tehnološki razvoj, saj so nove tehnologije omogočile višje hitrosti in večjo varnost ter povečale učinkovitost železniškega sistema.
Potniški prevoz po železnici je doživel ponoven vzpon z razvijanjem hitrih vlakov, ki so bistveno skrajšali čas potovanja. Razvili so novo vrsto vlakov Maglev, ki lebdijo na magnetni blazini in dosegajo še višje hitrosti od navadnih hitrih vlakov. Maglev je, v primerjavi s konvencionalno železnico, hitrejši, varnejši, udobnejši in energijsko učinkovitejši način prevoza. Trenutno se večina držav ne odloča zanj, saj so investicije za izgradnjo proge velike, sistem pa še ni dovolj preizkušen. Izjema je Kitajska, ki je leta 2003 odprla prvo progo vlaka Maglev v javni uporabi na svetu. Kitajska je s progo zadovoljna in že načrtuje podaljške. Tudi Japonska je že sprejela projekt izgradnje proge za vlak Maglev, končana pa naj bi bila do leta 2027. Tudi v Evropi in Ameriki je zanimanje za vlake Maglev precejšnje, vendar pa za zdaj uporaba magleva ostaja omejena na Azijo.
Zaradi velikega zanimanja za vlake Maglev mnogi avtorji opisujejo le-te kot transportno sredstvo 21. stoletja. |
|---|
| Ključne besede: | železnica, magnetska levitacija, maglev, transport |
|---|
| Kraj izida: | Dravograd |
|---|
| Založnik: | [N. Mlinšek] |
|---|
| Leto izida: | 2012 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-37957 |
|---|
| UDK: | 656.2 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 11291676 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:JZ8LIB44 |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 19.12.2012 |
|---|
| Število ogledov: | 2656 |
|---|
| Število prenosov: | 340 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | EPF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
