| Title: | CELJANI IN RUŠKA LATINSKA ŠOLA (1645 - 1756) |
|---|
| Authors: | ID Žnidar, Staš (Author)
ID Hozjan, Andrej (Mentor) More about this mentor... 
ID Zadravec, Dejan (Comentor) |
|---|
| Files: |  UNI_Znidar_Stas_2012.pdf (6,76 MB)
MD5: 83BC7E8E410048F4277474DD9A36FFD5
PID: 20.500.12556/dkum/ab0b1404-8c41-416f-a9e0-5772a0281a71
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Undergraduate thesis |
|---|
| Typology: | 2.11 - Undergraduate Thesis |
|---|
| Organization: | FF - Faculty of Arts
|
|---|
| Abstract: | Celje je kot spodnještajersko mesto na lastni koži občutilo celotno novoveško dogajanje. Vodilna plast družbe – plemstvo je bilo že od poznega srednjega veka pravno izenačeno, razlikovalo pa se je po bogastvu, ugledu in naslovih. Sestava plemstva se je sčasoma v zgodnjem novem veku občutno spremenila, deloma zaradi migracij in deloma z vse številčnejšimi vladarskimi poplemenitvami. Poleg Thurnov in Dietrichsteinov, ki so tukaj živeli že od srede 15. stoletja, so se v deželo Štajersko priselili tudi družine Apostolis, Busetti, Bartholotti iz italijanskega prostora. Plemiče mesta ob Savinji sta doleteli reformacija in protireformacija, slednja je bila plemičem še posebej znana po vladarjevem principu korenčka in palice. Slednje je v veliki meri pripomoglo, da je neposlušneže znova vpregel v tir deželnoknežje politike. Vsak plemič, ki je hotel nadaljevati kariero, se je slej ko prej moral podrediti vladarjevi volji. Imel je izbiro ostati oziroma prestopiti v katoliško vero ter si tako izboriti potrditev svojih svoboščin oziroma nazivov, ali pa vztrajati pri protestantizmu ter jih zato izgubiti. Za odhod so se včasih odločili posamezniki, zakonski pari in tudi celotne družine oziroma veje posamezne rodbine. Celje pri tem ni bilo nobena izjema, vendar je kljub izselitvi nekaj članov rodbine v mestu ostalo. Ti so aktivno participirali pri mestnem vsakdanu, vendar se je moje zanimanje usmerilo predvsem na njihovo izobraževanje – na celjske učence na ruški latinski šoli.
V spodnještajerski regiji je v času pred terezijanskimi reformami izstopala latinska šola v Rušah, ustanova, ki je v duhu reformiranega katolicizma kvalitetno izobraževala pomladek. Njeno odprtje leta 1645 je postavljeno v zanimivo periodo raziskanega obdobja. Širše gledano se je tedaj deželnoknežja „reformacija“ že zaključila, največji evropski spopad 17. stoletja pa se je počasi bližal h koncu. Moj namen odkriti Celjane, ki so hodili na ruško latinsko šolo, je opravljen. V kroniki sem na seznamih učencev našel 77 učencev s pripisom Cilliensis. Kronist je dodal ta termin osebam, ki so v času vpisa na šolo prihajale iz Celja ali iz bližnje okolice. Rojene v samem mestu oziroma krščene pri župniji Sv. Danijela sem našel v krstni matični knjigi. Teh je bilo 14 in so bili različnega družbenega izvora, od plemenitih oseb do stanovsko nižjih pripadnikov, ki pa so v življenju dosegli različne poklice. Te osebe so bile temelj uspešne kneževe „reformacije“ ter so kroni zagotavljale lojalnost in stabilnost mest in dežele. |
|---|
| Keywords: | zgodovina, Celje, prebivalstvo, deželnoknežja reformacija v Celju, grofovske družine, Ruška latinska šola, Celjani - ruški učenci, 17. in 18. stoletje |
|---|
| Place of publishing: | Maribor |
|---|
| Publisher: | [S. Žnidar] |
|---|
| Year of publishing: | 2012 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-37979 |
|---|
| UDC: | 94(497.4Celje)"1645/1756"(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 19395080 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:Y7TYMPNN |
|---|
| Publication date in DKUM: | 08.10.2012 |
|---|
| Views: | 3153 |
|---|
| Downloads: | 335 |
|---|
| Metadata: |    |
|---|
| Categories: | FF
|
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
| Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |
