| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:SLOVENSKO VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO ZNOTRAJ EVROPSKEGA VINSKEGA TRGA
Avtorji:ID Križovnik, Barbara (Avtor)
ID Logožar, Klavdij (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Krizovnik_Barbara_2012.pdf (394,84 KB)
MD5: 9CFDB0B284FD77F49B3DEBAC88DA4E64
PID: 20.500.12556/dkum/eee411bd-d872-4f14-87c5-9aacc137277f
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:V diplomskem delu smo analizirali slovensko in evropsko vinogradništvo in vinarstvo ter iskali priložnosti za slovenske vinogradnike znotraj evropskega in svetovnega vinskega trga. Proučili smo značilnosti proizvodnje vin v Sloveniji, površino vinogradov, količino pridelka, izvozne in uvozne aktivnosti in vinsko zakonodajo, kar smo kasneje primerjali z mednarodnimi vinskimi trgi. Ugotavljamo, da bo o dejavnosti vinogradništva potrebno začeti razmišljati širše ter zaradi presežnih količin vin iskati nove tržne niše. Ključna pomanjkljivost domačega vinogradništva in ovira na poti k mednarodni prepoznavnosti je neorganiziranost in nepovezanost vinarjev, ki so premajhni, da bi samostojno nastopali na tujih trgih. Kljub presežnim količinam vina na slovenskem trgu, na trg vstopajo tuji ponudniki, ki domačim pridelovalcem uspešno konkurirajo. Na podlagi naravnih danosti Slovenija ni primerna za masovno pridelavo vin temveč bi bilo potrebno pridelovati predvsem vrhunska vina, višjega cenovnega razreda, kajti le tako se lahko pokrije visoke pridelovalne stroške. Tudi mednarodni vinski trg je z vinom dodobra zasičen, poraba vina v tradicionalno vinorodnih deželah se konstantno zmanjšuje, tudi kot posledica trenutne ekonomske situacije. Evropo napadajo vinski pridelovalci iz tako imenovanega novega sveta, ki so zaskrbljujoče uspešni kljub razmeroma kratki tradiciji pridelovanja vin. Stagnacija evropske vinske branže tako zagotovo ne obljublja svetle prihodnosti in skrajni čas je, da se slovenski vinogradniki, v kolikor bodo želeli preživeti, organizirajo ter na tujih trgih nastopijo skupaj.
Ključne besede:slovensko vinogradništvo in vinarstvo, slovenski vinski trg, kolektivne blagovne znamke, trg vina v EU, zunanja trgovina z vini, evropska vinska zakonodaja, vinska reforma, mednarodni vinski trg, trženje vin.
Kraj izida:Jurovski Dol
Založnik:[B. Križovnik]
Leto izida:2012
PID:20.500.12556/DKUM-38358 Novo okno
UDK:634.8+663.2
COBISS.SI-ID:11299612 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:IPBRXJDK
Datum objave v DKUM:21.12.2012
Število ogledov:4281
Število prenosov:551
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:EPF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:SLOVENIAN VITICULTURE AND WINEMAKING WITHIN EUROPEAN WINE MARKET
Opis:In this thesis I have been analyzing european viticulture and winemaking. I was trying to find new opportunities for slowenian winegrowers within the european and world wine market. We have been looking into features of wine production in Slowenia, wine growing areas, amount of crop, import and export activities, wine legislation, what we have been later compareing with international wine market. We are comming to a conclusion that it is necessary to expand our view about activity of viticulture and due to market saturation, search for new market niches. The key disadvantage of domestic winemaking and an obsticle on our way to international recognizability is in organization and incoherence of winemakers which are too small to perform solely on international wine markets. Despite production surplus on domestic market there are new suppliers entering our wine market and are relatively successfuly competing with domestic suppliers. Based on natural resources Slowenia is not suitable for mass production of wine. We should be above all producing fine wines that are in higher price range because this is the only way to cover high production costs. International wine markets are also saturated, wine consumption in traditional wine groowing countries is constantly decreasing. That is also a consequence of economic situation at the moment. Europe is beeing atacked from wine growers from so called new world which are successful despite relatively short tradition in winemaking. Stagnation of european wine industry is definitely not bringing bright future and it is of utmost importance for slowenian winegrovers to start to cooperate and to enter international wine markets together.
Ključne besede:slovenian viticulture and winemaking, slovenian wine market, collective trademarks, european wine market, foreign wine trade, european wine legislation, wine reform, international wine market, wine marketing.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici