| Title: | Zgodovina vrtcev na Koroškem |
|---|
| Authors: | ID Toš, Katja (Author) ID Lepičnik - Vodopivec, Jurka (Mentor) More about this mentor...  |
| Files: | UNI_Tos_Katja_2012.pdf (564,22 KB) MD5: 20D726BB32B84FC3169FA07CCC1424F3 PID: 20.500.12556/dkum/68b1cf2c-fe03-426d-8a10-9d9403207928
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Undergraduate thesis |
|---|
| Typology: | 2.11 - Undergraduate Thesis |
|---|
| Organization: | FF - Faculty of Arts
|
|---|
| Abstract: | Predšolska vzgoja se je na Koroškem začela pojavljati že zelo zgodaj v devetnajstem stoletju, ko so se začeli ustanavljati DID-i, tako imenovani domovi iger in dela, ki so se tekom let svojega delovanja, nekje v petdesetih letih prejšnjega stoletja, preimenovali v vrtce, in tako je ostalo vse do danes. Sprva so bili ti domovi precej slabo obiskani; starši ustanove niso poznali, otroke so raje imeli doma, sčasoma pa so takšno obliko varstva začeli sprejemati, kar se kaže tudi v vsakoletnem porastu vpisa otrok. V samem začetku so te ustanove nudile možnost celodnevnega varstva, ki je otrokom namenilo tudi obroke hrane, nato pa se je počasi začel izoblikovati določen delovnik, po katerem so domovi obratovali. Financirali in ustanavljali ter vzdrževali so jih običajno okrajni ljudski odbori, okoliška podjetja ter skromni prispevki staršev. Ker takrat poklic vzgojitelja predšolskih otrok na Koroškem še ni bil toliko razširjen, so bile sprva na ta mesta postavljene »vrtnarice«, ki so kasneje, tekom svojega dela, naredile šolo ter si tako pridobile ustrezno izobrazbo in izkušnje za delo z otroki. Že tedaj so se vodilni v vrtcih zavedali, da je za dobro prakso potrebno tudi nenehno izpopolnjevanje na določenem področju dela, zato so poskrbeli za številna srečanja, konference in seminarje, kjer so se vzgojiteljice srečevale, izmenjavale mnenja, ideje in izkušnje. Vrtci, ki so takrat delovali v okviru šol, s katerimi so si delili tudi stavbo, so morali delovati po strogih navodilih in načelih šol ter inšpektorjev. Skupine po trideset in več otrok je obvladoval zgolj en vzgojitelj, kar se je do danes tudi spremenilo; postopno so se namreč začele poleg vzgojitelja uvajati tudi varuhinje oziroma kasneje imenovane pomočnice vzgojitelja, ki so pomagale samo delno, danes pa sta v skupini prisotni dve strokovni delavki, ki se časovno dopolnjujeta glede na predpisane kriterije sočasnosti.
S sprejetjem prvega kurikula za vrtce pa se je spremenil tudi način dela: slednje je postalo bolj sistematično, poleg varstva pa je vsebovalo tudi elemente vzgoje in izobraževanja. Tako se je skozi leta obstoja razvijalo in napredovalo tudi področje predšolske pedagogike in vzgoje, kar je pripeljalo do tega, da imamo danes na izbiro mnogo različnih oblik vzgoje, ki jih izvajajo različni vrtci; seveda je standardna oblika predšolske vzgoje in varstva še vedno najbolj razširjena. Kot prvotni ustanovitelj te tradicionalne oblike je priznan Friderik Frobel, ki je že leta 1840 ustanovil prvi sodobni vrtec v Evropi. Poimenoval pa ga je »Kindergarten«, torej otroški vrtec. Osnovna ideja te poteze je bilo prepričanje, da je z vzgojo treba začeti čim bolj zgodaj, naravnana pa naj bo v smer razvoja otrokovih naravnih sposobnosti ter njegove moralnosti. Osrednja dejavnost naj bo otroška igra, ki naj se povezuje z drugimi vsebinami: likovno in glasbeno vzgojo, naravo, jezikom in praktičnim delom. Deset let za vrtcem, torej leta 1850, pa je Frobel ustanovil še kolidž za ženske, kjer so dekleta lahko pridobila izobrazbo vzgojiteljice predšolskih otrok. Vedno bolj uspešno pa tej obliki konkurirajo druge, od vrtca montessori do valdorfskega vrtca in vrtca, ki izvaja High Scope Curiculum.
Koroška, ki sicer velja za eno izmed dežel v Sloveniji, ki razvoju sledijo nekoliko počasneje, je na področju predšolske vzgoje kar v koraku s časom. Vrtci se tudi tukaj vedno bolj modernizirajo, delež vpisanih otrok se veča, vključujejo in preizkušajo pa se tudi drugi, drugačni modeli dela. Sicer so starši večinoma do novosti sprva precej skeptični, a ko zadeva steče tako, kot je bilo zamišljeno in načrtovano, so zadovoljni tudi oni in pa seveda akterji vzgojnih programov, otroci. |
|---|
| Keywords: | Domovi iger in dela, vrtci na Koroškem, zgodovinski razvoj vrtcev, Reggio Emilia, starši in vrtec. |
|---|
| Place of publishing: | Maribor |
|---|
| Publisher: | [K. Toš] |
|---|
| Year of publishing: | 2012 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-38716  |
|---|
| UDC: | 373.2.016(497.413)(091)(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 19579400  |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:7JV8YWXJ |
|---|
| Publication date in DKUM: | 20.12.2012 |
|---|
| Views: | 4005 |
|---|
| Downloads: | 223 |
|---|
| Metadata: |  |
|---|
| Categories: | FF
|
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
| Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |