| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:ZEMLJIŠKI DOLG, PRIMERJAVA SLOVENSKE, NEMŠKE IN ŠVICARSKE PRAVNE UREDITVE
Avtorji:ID Trogrlić, Dijana (Avtor)
ID Vrenčur, Renato (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Trogrlic_Dijana_2013.pdf (834,34 KB)
MD5: 8B8CED391D9CFC6625090C99CBACE812
PID: 20.500.12556/dkum/9878d11b-429a-4794-9a4b-2d8ceb23749b
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:Zemljiški dolg je večplasten pravni institut. Vsak poskus zemljiški dolg opisati le s pomočjo ene opredelitve, bi ga oropal njegove večplastnosti in njegovega resničnega pomena. Klasična pravna teorija bi zemljiški dolg opredelila kot omejeno stvarno pravico na lastni ali tuji stvari, medtem ko bi sodobnejši teoretiki pri njegovi opredelitvi izpostavili dejstvo, da gre za stvarnopravno zavarovanje. Gospodarska praksa bi se zemljiškega dolga lotila na nekoliko drugačen način. Bančniki, ki se vsakodnevno srečujejo s takšnimi in drugačnimi zemljiškimi dolgovi, bi slednje najbrž opisali kot najbolj učinkovito sredstvo zavarovanja njihovih posojil. Za poslovneže, bodisi majhne samostojne podjetnike bodisi vodje velikih gospodarskih družb, je zemljiški dolg način za pridobivanje svežega kapitala za vsakodnevno poslovanje ali morebitne naložbe. Kaj pa vsakodnevna – tista negospodarska – praksa? Ja, tudi tja tu pa tam kak zemljiški dolg zaide v obliki darila ali v okviru dediščine. Za jasen in celovit pogled na zemljiški dolg, ga velja opazovati iz vseh pravkar navedenih in še marsikaterega drugega zornega kota. V Nemčiji in Švici, ki sta pionirki na področju zemljiškega dolga, se je zemljiški dolg spontano razvijal skozi ves srednji vek in je bil tudi uradno uzakonjen v obeh civilnih zakonikih - Nemčija ga je uzakonila v Državljanskem civilnem zakoniku leta 1896, Švica pa v Švicarskem civilnem zakoniku leta 1907. Slovenija, katere civilno pravo se je leta in leta naslanjalo na avstrijski Občni državljanski zakonik iz leta 1811, ki ne pozna instituta zemljiškega dolga, je šele s sprejemom Stvarnopravnega zakonika leta 2003 vpeljala zemljiški dolg. Temeljna značilnost zemljiškega dolga, ki se sicer razlikuje od države do države, je neakcesornost ali ločenost zemljiškega dolga in terjatve, v zavarovanje katere zemljiški dolg služi. Večina ostalih značilnosti je v manjši ali večji meri zastopana v vseh treh državah, ki so predmet primerjave: delitev na zavarovalni in izolirani zemljiški dolg, sklenitev zavarovalne pogodbe, knjižni in neknjižni prenos, obstoj zemljiškega pisma, ki je lahko tudi vrednostni papir, realizacija v obliki prostovoljnega plačila ali prisilne izvršbe, ter prenehanje na podlagi izbrisa v zemljiški knjigi. Podrobnejša analiza sledi v vsebinskem delu diplomskega dela.
Ključne besede:zemljiški dolg, dolžniško pismo, rentno pismo, zemljiška zastava, zavarovalni zemljiški dolg, izolirani zemljiški dolg, zemljiško pismo, neakcesornost
Kraj izida:Maribor
Založnik:[D. Trogrlić]
Leto izida:2013
PID:20.500.12556/DKUM-40014 Novo okno
UDK:347.27(043.2)
COBISS.SI-ID:4520491 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:BHGWHYIL
Datum objave v DKUM:15.04.2013
Število ogledov:2660
Število prenosov:241
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Nemški jezik
Naslov:DIE GRUNDSCHULD, DIE SLOWENISCHE, DEUTSCHE UND SCHWEIZERISCHE RECHTSORDNUNG IM VERGLEICH
Opis:Die Grundschuld ist ein vielschichtiges Rechtsinstitut. Jeder Versuch die Grundschuld mit nur einer Definition zu erklären, würde sie ihrer Vielschichtigkeit und wahrer Bedeutung berauben. Die klasische Rechtstheorie würde die Grundschuld als ein beschränktes dingliches Recht an eigener oder fremder Sache definieren, währenddessen die zeitgenössische Rechtstheorie den Schwerpunkt vielleicht mehr auf die Tatsache, dass es bei der Grundschuld um ein Sicherungsrecht handelt, setzen würde. Die wirtschaftliche Praxis würde das Thema Grundschuld bestimmt auf eine andere Weise angehen. Die Banker, die täglich mit etlichen Grundschulden konfrontiert werden, würden die Grundschuld wahrscheinlich als das wirksamste Darlehenssicherungsinstrument beschreiben. Für Unternehmer, sei es kleine selbstständige Unternehmer oder Manager großer Unternehmen, ist die Grundschuld eine (oder besser gesagt die) Möglichkeit frisches Kapital für den täglichen Betrieb oder für eventuelle Investitionen aufzutreiben. Und was ist mit der alltäglichen, nicht-wirtschaftlichen Praxis? Ja, auch hier kann die Grundschuld von Zeit zu Zeit in Form von einem Geschenk oder im Rahnem einer Erbschaft vorkommen. Um einen klaren und allumfassenden Durchblick zu behalten, ist es empfehlenswert die Grundschuld aus allen soeben erwähnten und so manchen anderen Perspektiven zu betrachten. In Deutschland und in der Schweiz, welche Vorreiter auf dem Grundschuldgebiet sind, hat sich die Grundschuld ganz spontan im Laufe des Mittelalters entwickelt und wurde mit der Verabschiedung der zwei großen Zivilgesetzbücher auch gesetzlich geregelt – im deutschen Bürgerlichen Gesetzbuch aus dem Jahr 1896 und im Schweizerischen Zivilgesetzbuch aus dem Jahr 1907. Slowenien, dessen Zivilrecht sich jahrelang auf das österreichiche Allgemeine Bürgerliche Gesetzbuch aus dem Jahr 1811 – dem die Grundschuld unbekannt ist – angelehnt hat, hat dieses Rechtsinstitut erst mit der Verabschiedung des Sachgesetzbuches im Jahr 2003 eingeführt. Das Hauptmerkmal der Grundschuld ist die Nichtakzessorietät bzw. die Trennung von Grundschuld und der zu sichernden Forderung. Der Großteil der anderen Merkmale ist in allen drei Ländern, die in der Diplomarbeit im Rechtsvergleich sind, vetreten: Unterscheidung zwischen Sicherungsgrundschuld und isolierter Grundschuld, Abschluss eines Sicherungsvetrages, Grundbuch- oder Papierübetragung, Ausgabe eines Grundschuldbriefes (auch in Form eines Wertpapieres), Realisierung durch freiwillige Tilgung oder Zwangsvollstreckung, und Untergang durch grundbuchliche Löschung. Eine ausführliche Analyse folgt im inhaltlichen Teil der Diplomarbeit.
Ključne besede:Grundschuld, Schuldbrief, Gült, Grundpfandrecht, Sicherungsgrundschuld, isolierte Grundschuld, Grundschuldbrief, Nichtakzessorietät


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici