| Title: | ZEMLJIŠKI DOLG, PRIMERJAVA SLOVENSKE, NEMŠKE IN ŠVICARSKE PRAVNE UREDITVE |
|---|
| Authors: | ID Trogrlić, Dijana (Author)
ID Vrenčur, Renato (Mentor) More about this mentor...  |
|---|
| Files: |  UNI_Trogrlic_Dijana_2013.pdf (834,34 KB)
MD5: 8B8CED391D9CFC6625090C99CBACE812
PID: 20.500.12556/dkum/9878d11b-429a-4794-9a4b-2d8ceb23749b
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Undergraduate thesis |
|---|
| Typology: | 2.11 - Undergraduate Thesis |
|---|
| Organization: | PF - Faculty of Law
|
|---|
| Abstract: | Zemljiški dolg je večplasten pravni institut. Vsak poskus zemljiški dolg opisati le s pomočjo ene opredelitve, bi ga oropal njegove večplastnosti in njegovega resničnega pomena. Klasična pravna teorija bi zemljiški dolg opredelila kot omejeno stvarno pravico na lastni ali tuji stvari, medtem ko bi sodobnejši teoretiki pri njegovi opredelitvi izpostavili dejstvo, da gre za stvarnopravno zavarovanje. Gospodarska praksa bi se zemljiškega dolga lotila na nekoliko drugačen način. Bančniki, ki se vsakodnevno srečujejo s takšnimi in drugačnimi zemljiškimi dolgovi, bi slednje najbrž opisali kot najbolj učinkovito sredstvo zavarovanja njihovih posojil. Za poslovneže, bodisi majhne samostojne podjetnike bodisi vodje velikih gospodarskih družb, je zemljiški dolg način za pridobivanje svežega kapitala za vsakodnevno poslovanje ali morebitne naložbe. Kaj pa vsakodnevna – tista negospodarska – praksa? Ja, tudi tja tu pa tam kak zemljiški dolg zaide v obliki darila ali v okviru dediščine. Za jasen in celovit pogled na zemljiški dolg, ga velja opazovati iz vseh pravkar navedenih in še marsikaterega drugega zornega kota.
V Nemčiji in Švici, ki sta pionirki na področju zemljiškega dolga, se je zemljiški dolg spontano razvijal skozi ves srednji vek in je bil tudi uradno uzakonjen v obeh civilnih zakonikih - Nemčija ga je uzakonila v Državljanskem civilnem zakoniku leta 1896, Švica pa v Švicarskem civilnem zakoniku leta 1907. Slovenija, katere civilno pravo se je leta in leta naslanjalo na avstrijski Občni državljanski zakonik iz leta 1811, ki ne pozna instituta zemljiškega dolga, je šele s sprejemom Stvarnopravnega zakonika leta 2003 vpeljala zemljiški dolg.
Temeljna značilnost zemljiškega dolga, ki se sicer razlikuje od države do države, je neakcesornost ali ločenost zemljiškega dolga in terjatve, v zavarovanje katere zemljiški dolg služi. Večina ostalih značilnosti je v manjši ali večji meri zastopana v vseh treh državah, ki so predmet primerjave: delitev na zavarovalni in izolirani zemljiški dolg, sklenitev zavarovalne pogodbe, knjižni in neknjižni prenos, obstoj zemljiškega pisma, ki je lahko tudi vrednostni papir, realizacija v obliki prostovoljnega plačila ali prisilne izvršbe, ter prenehanje na podlagi izbrisa v zemljiški knjigi. Podrobnejša analiza sledi v vsebinskem delu diplomskega dela. |
|---|
| Keywords: | zemljiški dolg, dolžniško pismo, rentno pismo, zemljiška zastava, zavarovalni zemljiški dolg, izolirani zemljiški dolg, zemljiško pismo, neakcesornost |
|---|
| Place of publishing: | Maribor |
|---|
| Publisher: | [D. Trogrlić] |
|---|
| Year of publishing: | 2013 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-40014 |
|---|
| UDC: | 347.27(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 4520491 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:BHGWHYIL |
|---|
| Publication date in DKUM: | 15.04.2013 |
|---|
| Views: | 2665 |
|---|
| Downloads: | 241 |
|---|
| Metadata: |    |
|---|
| Categories: | PF
|
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
| Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |
