| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:PREBIVALSTVO NA GORIŠKEM V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA V LUČI POPISOV PREBIVALSTVA
Avtorji:ID Uršič, Mihael (Avtor)
ID Vodušek Starič, Jerca (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Horvat, Uroš (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Ursic_Mihael_2013.pdf (8,13 MB)
MD5: 73D8F05158DF9996F992784329B7203A
PID: 20.500.12556/dkum/2d8a5dd0-88b0-4d47-8ffa-4aaf5b576ffa
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Goriška je danes najzahodnejši del slovenskega državnega ozemlja in je bila skozi svojo zgodovino vedno mejno območje. V grobem jo lahko označimo za mejo med romanskim, germanskim in slovanskim svetom z mešanico različnih ljudstev, ki so tekom zgodovine prehajala to območje, z njim trgovala, izmenjevala, ga raziskovala, se tu vojskovala ter ga tudi plenila. Prva polovica 20. stoletja pa je bila za Goriško deželo še bolj kruta. To obdobje je polno pretresov in sprememb, ki so oblikovale življenje prebivalcev tega območja in jim pustile trajen pečat. Skozi kratko časovne obdobje je bila dežela podvržena dvema svetovnima morijama (prva in druga svetovna vojna), številni prebivalci pa so bili med vojnama tudi izseljeni. Obdobje po drugi svetovni vojni je Goriški deželi prineslo “bridki konec”, ko je bila s pariško mirovno pogodbo razdeljena med Jugoslavijo in Italijo. V obravnavanem obdobju je bilo na Goriškem izvedenih pet uradnih popisov prebivalstva (leta 1910, 1921, 1931, 1936 in 1948), dva tajna popisa (leta 1933 in 1939), ter povojni popis leta 1945. Ti popisi nam dajejo lep vpogled v demografske spremembe, ki so sledile političnim, vojaškim in narodnostnim konfliktom ter gospodarskim razmeram ob razpadu monarhij, vzponu diktatur in kaotičnim razmeram ob vzpostavitvi železne zavese. Nekateri popisi so pomanjkljivi ali neprimerljivi med seboj zaradi spreminjajočih se kriterijev popisov in so le približek resničnega demografskega stanja takratnega časa. Zaradi tega ostajajo med zgodovinarji vse do današnjih dni številna nerešena vprašanja in nejasnosti.
Ključne besede:prebivalstvo, popisi prebivalstva, etnična struktura, statistični podatki, Goriška, Julijska krajina.
Kraj izida:Maribor
Založnik:[M. Uršič]
Leto izida:2013
PID:20.500.12556/DKUM-40317 Novo okno
UDK:93/94(043.2)
COBISS.SI-ID:19980808 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:I8INSJIW
Datum objave v DKUM:12.07.2013
Število ogledov:2843
Število prenosov:482
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:POPULATION OF THE GORIZIA/GORIŠKA PROVINCE DURING THE FIRST HALF OF 20TH CENTURY IN THE LIGHT OF POPULATION CENSUSES
Opis:Goriška Province is the westernmost part of the Slovenian national territory and has acted as a border area throughout its entire history. In broad terms it can be identified as a borderland between the Romanic, Germanic and Slavic worlds, which was, in the course of history, inhabited by different peoples as they passed through, traded, exchanged goods, explored, fought for and plundered the area. The first half of the 20th century was a particularly difficult period for the Goriška Province. It was marked with turbulences and radical changes, which dominated the lives of the inhabitants and left a lasting impact on them. In a short span of time, the region suffered the horrors of the two World Wars, and many locals were forced into exile in the interwar period. The end of the Second World War brought a “bitter demise” to the Goriška Province, when, according to the Paris Peace Treaty, it was divided between Italy and Yugoslavia. During the researched period, five official censuses were carried out in the Goriška Province (in 1910, 1921, 1931, 1936 and 1948), two secret censuses (1933 and 1939), and a post-war census in 1945. These censuses offer a good insight into the demographic changes that took place as a result of the political, military and national conflicts, as well as the economic circumstances following the downfall of the monarchies, the rise of dictatorships and the chaotic situation that ensued from the formation of the Iron Curtain. Some of the censuses are incomplete and cannot be compared with each other because of the changing criteria. Therefore they can only give an approximate illustration of the demographic reality of that time, and leave many issues vague and questions open for the historians until today.
Ključne besede:population, population censuses, etnic structure, statistical data, Gorizia Province, Venezia Giulia.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici