| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:POLITIČNA OFENZIVA SRBOV NA HRVAŠKEM OB RAZPADANJU SFRJ
Avtorji:ID Strnad, Tadeja (Avtor)
ID Vodušek Starič, Jerca (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Strnad_Tadeja_2013.pdf (2,36 MB)
MD5: 17B1128EED5E382360BCF691CB3F8137
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Diplomsko delo obravnava srbsko politično ofenzivo na Hrvaškem med leti 1988 in 1990 ter oblikovanje srbskega avtonomnega območja znotraj meja Republike Hrvaške. Nestabilne razmere, v katerih se je znašla SFRJ v osemdesetih letih 20. stoletja, so pripomogle k preporodu ideje o Veliki Srbiji, državi, ki bi pod eno oblastjo združila vse Srbe na Balkanskem polotoku, vključno s tistimi, ki so živeli na Hrvaškem. Najprej je beograjsko politično vodstvo s pomočjo nacionalistične propagande želelo ohladiti odnose med Hrvati in Srbi na Hrvaškem, ki so bili najbolj zastopani v severni Dalmaciji, predvsem na območju Kninske krajine. Na Hrvaškem je na prvih povojnih večstrankarskih republiških volitvah zmagala HDZ, stranka hrvaških nacionalistov, zaradi česar so se odnosi med narodoma dodatno zaostrili. Z vzpostavitvijo večstrankarskega političnega sistema so v Kninu pod vodstvom Jovana Raškovića svojo stranko ustanovili tudi hrvaški Srbi. SDS na volitvah ni dosegla vidnejšega uspeha, a pod njenim okriljem so Srbi poleti 1990 organizirali referendum o srbski avtonomiji na Hrvaškem. Še pred izvedbo glasovanja je v Kninu izbruhnil upor proti hrvaški oblasti, ki je Kninsko krajino ločil od ostalega dela republike. Upor se je razširil na vsa s Srbi naseljena območja, ki so postopoma zahtevala še politično avtonomijo, na koncu pa celo lastno državo. Med tem so se v SDS pojavila nesoglasja, saj je Rašković nasprotoval oboroženemu spopadu med narodoma. Pri uporu je imela pomembno vlogo tudi JLA, ki se je vse bolj nagibala k eni izmed sprtih strani. Z nastankom SAO Krajine, decembra 1990, je bil narejen še zadnji korak k popolni srbski politični in teritorialni avtonomiji na Hrvaškem.
Ključne besede:Velika Srbija, Kninska krajina, nacionalistična propaganda, Jovan Rašković, Milan Babić, SDS, srbska vstaja, avtonomno območje
Kraj izida:Maribor
Založnik:[T. Strnad]
Leto izida:2013
PID:20.500.12556/DKUM-40772 Novo okno
UDK:93/94(043.2)
COBISS.SI-ID:19971592 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:PGSHC69Q
Datum objave v DKUM:08.07.2013
Število ogledov:1987
Število prenosov:207
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:SERBIAN POLITICAL OFFENSIVE IN CROATIA DURING THE DISINTEGRATION OF SFRJ
Opis:In this diploma thesis we discuss the Serbian political offensive in Croatia from 1988 to 1990 and the formation of an autonomous Serbian area within the borders of the Republic of Croatia. The unstable situation in which the SFRY found itself in the 1980s aid to the rebirth of the idea of Great Serbia, a country that would unite all Serbs on the Balkan Peninsula, including those who lived in Croatia, under one power. Belgrade political leaders with the help of nationalistic propaganda wanted to calm down the relations between Croats and Serbs in Croatia, most represented in Northern Dalmatia, mainly in the region of Kninska Krajina (Knin forntier). The Croatian Democratic Union HDZ won the first post-war multiparty republic elections in Croatia, as a consequence of which the relations between the nations additionally strained. With the establishment of the multiparty political system the Croatian Serbs have also found their own party in Knin, under the leadership of Jovan Rašković. The Serbian Democratic Party SDS reached no visible success in elections. But in the summer of 1990 the Serbs called a referendum under its patronage, deciding on Serbian autonomy in Croatia. Before the voting a revolt against the Croatian power broke out in Knin and separated Kninska Krajina from the rest of the republic. The revolt spread to all areas populated by Serbs which also gradually claimed political autonomy and finally their own country. Meanwhile, disagreements arose in the SDS because Rašković disapproved of the armed conflict between the nations. The Yugoslav People's Army JLA, which was beginning to favour one of the sides to the dispute, had an important role in the revolt. With the establishment of the Serbian Autonomous Oblast of Krajina (SAO Krajina) in December 1990, one last step towards an absolute political and territorial autonomy of Serbia in Croatia has been made.
Ključne besede:Greater Serbia, Kninska Krajina, nationalist propaganda, Jovan Rašković, Milan Babić, SDS, Serbian uprising, autonomous area


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici