| Abstract: | Medicinski proces je sestavljen iz niza medicinskih ukrepov, ki jih opravijo zdravstveni delavci med opazovanjem znakov in simptomov, predpisovanjem ukrepov, receptov, analiz, in podobnega, z namenom reševanja bolnikovih zdravstvenih težav. Cilj medicinskega procesa je zdravljenje bolnika (kurativno zdravljenje), omejitev razvoja bolezni (kronično zdravljenje), zmanjšanje bolnikovega trpljenja (blažilno zdravljenje) in skrb za bolnikove znake in simptome (simptomatsko zdravljenje). Sposobnost zdravnika, da predlaga ustrezno zdravljenje, je odvisna od poznavanja podobnih kliničnih primerov in spremljanja napredka pri zdravljenju določene bolezni. Čas je pomemben koncept realnega sveta, ki ga je potrebno upoštevati v okviru medicinskih procesov. Smernice klinične prakse so tekstualna priporočila za zdravljenje bolnikov, ki imajo določeno bolezen. Z uporabo smernic klinične prakse lahko zdravniki ostanejo v stiku z najnovejšimi dognanji in sledijo priporočilom strokovnjakov glede zdravstvene oskrbe, vezane na posamezno bolezen. Časovna dimenzija je pogosto izpuščena ali le delno zajeta v smernicah klinične prakse. Nekatere smernice klinične prakse vsebujejo določena priporočila glede časovne dimenzije, vendar pogosto obstajajo velike vrzeli, ki naj bi jih zdravniki premagali z uporabo lastnega znanja in izkušenj. Istočasno pa bolnišnice in zdravstveni domovi vodijo evidenco o bolnikih in o opravljenih medicinskih procesih, vključno z informacijami o terminih obiskov pri zdravniku, izdajanju receptov in drugih zdravstvenih dejavnostih. Zato so shranjeni podatki lahko vir za odkrivanje medicinskega znanja o časovnem poteku bolezni in dokazov dobre medicinske prakse.
Problem, ki je obravnavan v doktorski disertaciji, je soočanje z in iskanje rešitve za pomankanje eksplicitne predstavitve časovne dimenzije medicinskih postopkov. Naš cilj je, ob uporabi kliničnih podatkov o bolnikih, pridobiti znanje o časovnem poteku za medicinske postopke različnih kroničnih bolezni. Analizirali smo smernice klinične prakse in pripravili modele proceduralnega znanja. Definirali smo razširjene časovne diagrame prehajanja stanj in jih uporabili za predstavitev pridobljenega znanja. Podatke o bolnikih smo analizirali za pridobitev časovnih modelov medicinskega znanja, ki predstavljajo medicinske postopke, izvedene v času zajemanja podatkov. Ti modeli ponujajo eksplicitno predstavitev časovne dimenzije izvedenih medicinskih postopkov. Lahko jih uporabljamo za dopolnitev znanja podanega v smernicah klinične prakse, za študijo prileganja smernicam klinične prakse, ali pa kot ogrodje za razvoj sistemov za podporo odločanju v medicinskih postopkih. |
|---|
