| Abstract: | Uspešna proizvodna podjetja so znana po visoki produktivnosti in nizkih stroških, za doseganje teh ciljev pa je treba maksimalno izkoristiti delovno silo, ki podjetju prinaša dodano vrednost oz. proizvodne linije. Za maksimalni izkoristek te sile je treba časovno izenačiti delovno vsebino na posameznih delovnih mestih oz. izravnati proizvodno linijo. V diplomskem delu opredeljujemo probleme izravnave linij v kompleksni proizvodni liniji na primeru linije v Hella KGaA Hueck & Co. Diplomsko delo opisuje potrebno poznavanje pogojev in omejitev za uspešno izravnavanje linije. Z različnimi scenariji lahko ocenimo vse možnosti v določeni proizvodni liniji. Na podlagi informacij, ki jih pridobimo iz te linije, kot so čas posameznega delovnega mesta, dnevna kupčeva potreba in trenutna proizvodna sposobnost, lahko izračunamo najboljši način izravnave linije za doseganje kupčevih potreb. Pri tem se pojavi vprašanje optimalnega števila zaposlenih na liniji. Če upoštevamo trend premijskega dela, je treba upoštevati tudi dodatno učinkovitost posamezne skupine ali zaposlenega. Prav tako je treba upoštevati izgubo učinkovitosti v primeru šolanja novega zaposlenega in učinek šolanja na proizvodno linijo. Cilj diplomskega dela je opredeliti razlike v izravnani liniji z učinkovitostjo različnega števila izmen, učinkovitost premijskega dela in učinkovitost pri neizšolanih zaposlenih.
Za uspešno izravnavo linije so potrebne informacije, kot npr.:
vrsta proizvodne linije– treba je opredeliti vrsto linije in kakšne operacije se opravljajo na posameznih delovnih mestih. Poznati je treba tudi obliko proizvodne linije za pravilno razporeditev dela po nekem logičnem zaporedju;
treba je poznati potrebe kupca, ki nam opredeljujejo maksimalni čas, dovoljen za proizvajanje njihovega izdelka. Ta čas opredeljuje cikel oz. takt, po katerem mora biti končan izdelek v določenem časovnem okvirju;
ozko grlo oz. t. i. »bottleneck« je najdaljši operacijski čas v nekem delovnem okolju, ki je lahko stroj ali človek, odvisno od zasnove linije in potreb;
stopnja učenja nam opredeli, s kakšno stopnjo učinkovitosti so nekvalificirani zaposleni sposobni izvajati določeno delo in kakšen vpliv ima to na proizvodno linijo.
Pri izravnavi linije nas teorija repov opozarja, da vsako ozko grlo, ki ga zmanjšamo v proizvodni liniji, ustvari novo ozko grlo, lahko na istem ali drugem delovnem mestu, kar pomeni, da lahko s preprostim zmanjšanjem količine delovnih elementov ozkega grla ustvarimo novega z daljšim časom predhodnika. Poznamo več oblik izravnave linije, vendar smo v diplomskem delu izpostavili t. i. heuristični način izravnave linije, po katerem je treba najdaljši operacijski čas postaviti na prvo delovno mesto, vsi nasledniki pa imajo enako ali krajšo delovno količino, in tako si sledijo vse do zadnje operacije. Izpostavili smo tudi problem preproste izravnave proizvodne linije, ki z različnimi pristopi omogoča boljši način izravnave linije in dovoljuje tako razdiranje samega delovnega procesa kot tudi podvajanje delovnih mest za pridobitev najvišjega izkoristka na določeni proizvodni liniji.
S temi podatki in pristopi lahko računamo ter načrtujemo naše kapacitete, stroške in prihodke v neki proizvodni liniji, zato smo se odločili, da bomo v podjetju Hella KGaA Hueck & Co. simulirali izravnavo neke fiktivne linje za izračun trenutnih in potencialnih kapacitet ter stroškov.
Metodologija v tem delu je simulacija različne količine izmen in z različnim številom zaposlenih na proizvodni liniji z upoštevanjem učenja zaposlenih na liniji, njena učinkovitost s premijskim plačilom in njen normalni izkoristek. Pri tem smo simulirali tri scenarije:
dve izmeni – maksimalni izkoristek in doseganje kupčevih potreb,
tri izmene – minimalni stroški in doseganje kupčevih potreb,
ena izmena – maksimalno število zaposlenih in doseganje kupčevih potreb.
Prav tako smo za primerjavo simulirali izkoristek in stroške v u-montažnem sistemu z zaporedjem karavane v treh iz |
|---|
