Slovenske basni

Breznik, Nataša

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Slovenske basni
Avtorji:	ID Breznik, Nataša (Avtor) ID Haramija, Dragica (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	MAG_Breznik_Natasa_2014.pdf (1,24 MB) MD5: 8F3C36A40378A3C70342000168907B61
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Magistrsko delo
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	PEF - Pedagoška fakulteta
Opis:	Pri pisanju magistrskega dela z naslovom Slovenske basni smo izbirali relavantne metode dela, ki so bile najbolj smiselne glede na posamezen sklop raziskovanja in pisanja. Magistrsko delo je sestavljeno iz treh delov. V začetnem delu študije povzamemo smernice definicije in značilnosti te kratke literarne vrste, kot so jih zapisali slovenski in tuji teoretiki, ter predstavitve njej sorodnih literarnih vrst. Prav zaradi tega moramo biti pri poimenovanju kratke didaktične zgodbe pazljivi, ker je njena temeljna lastnost, da na zbadljiv način s pomočjo standardnih antropomorfiziranih živalskih književnih likov opisuje človeške napake in odnose med njimi. Ti skozi dvogovor, katerega ne smemo razumeti dobesedno, prikazujejo življenjske resnice. V drugem delu smo predstavili zgodovinski pregled razvoja basni od njenih predvidenih začetkov pa vse do danes. Izpostavili smo štiri svetovne zbiratelje in basnopisce, to so Ezop, Gaj Julij Fedrus, Jean de La Fontaine in Ivan Andrejevič Krilov, ter enaindvajset slovenskih zbirateljev in basnopiscev. Med slednjimi smo analizirali štirinajst avtorskih zbirk naslednjih avtorjev: Valentina Vodnika, Antona Martina Slomška, Janeza Trdine, Frana Levstika, Matije Valjavca, Josipa Stritarja, Dragotina Ketteja, Vladimirja Pavšiča − Mateja Bora, Borisa Fakina − Igorja Torkarja, Rada Bordona, Miroslava Košute, Slavka Pregla, Aca Mermolja ter Otona Marca. V tretjem delu smo analizirali slovenske folklorne basni. Glede na rezultate analize lahko zagovarjamo, da se slovenske folklorne in tudi avtorske basni držijo sheme. V njih so uporabljene tako avtohtone kakor tudi neavtohtone živalske vrste. Slednjih je seveda občutno manj. V zgodbo sta največkrat vpletena le dva književna lika. Njuna karakterja sta vselej nasprotna. Vsekakor je smiselnost basni v njeni poučnosti. Njen nauk lahko bralec prenese v vsakdanje življenje in se s tem izogne neprijetnim situacijam. Vsekakor je pa tako folklorni kakor tudi umetni basni skupno, da sta še v današnjem času uporabljeni kot prikrita načina kritiziranja družbe ali posameznika. Ker se v literarni teoriji uporabljata izraza avtorska in umetna basen kot sopomenki, smo se tega v delu poslužili tudi mi.
Ključne besede:	folklorna basen, umetna basen, zbiratelji basni, basnopisci, analiza basni
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[N. Breznik]
Leto izida:	2014
PID:	20.500.12556/DKUM-47049
UDK:	821.163.6.09-342(043.2)
COBISS.SI-ID:	21030152
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:BCITUR7Q
Datum objave v DKUM:	12.01.2015
Število ogledov:	5167
Število prenosov:	577
Metapodatki:
Področja:	PEF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Slovenian fables
Opis:	While writing the master’s degree with the title Slovenian fables we choose the research methods which were the most appropriate for the individual part of the research and writing. Master’s degree consisted of three parts. In the first part of the study we summarized the guidelines of the definitions and the characteristics of this short literary form, as they were written by the Slovenian and foreign theoreticians, as well as the presentation of the similar literary forms. Exactly because of that we have to be careful when classifying the short didactic story, since its basic characteristic is to describe in a taunting way the human mistakes and relationships among them with a help of standard anthropomorphic animal characters. With a help of a dialogue, which shouldn’t be understood literary, they demonstrated the life truths. In the second part we introduced the historical overview of the fable’s development from its supposed beginnings and up until today. We exposed four world famous collectors and writers of fables, which are Aesop, Gaius Julius Phaedrus, Jean de La Fontaine and Ivan Andreyevich Krylov, as well as twenty-one Slovenian collectors and writers of fables. Among the latter we analysed fourteen authorial collections of the following authors: Valentin Vodnik, Anton Martin Slomšek, Janez Trdina, Fran Levstik, Matija Valjavec, Josip Stritar, Dragotin Kette, Vladimir Pavšič − Matej Bor, Boris Fakin − Igor Torkar, Rado Bordon, Miroslav Košuta, Slavko Pregl, Aco Mermolja and Oton Marc. In the third part of the master’s degree we analysed the Slovenian folklore fables. According to the results of the analysis we can say that the Slovenian folklore as well as the authorial fables follow the scheme. They use the autochthonous and non- autochthonous animal types. Of course, the latter appear less often. The meaning of the fable is in its instructiveness. The reader can transmit its moral to everyday life and thus avoid the unpleasant situations. However, both − the folklore and artificial fable are even today used as disguised manners of criticising the society or an individual. We followed an example of the literary theory where the terms authorial and artificial fable are used as synonyms.
Ključne besede:	folklore fable, artificial fable, collectors of fables, writers of fables, analysis of a fable

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj