| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:PRIMERJAVA ROMANOV DEKLINA ZGODBA IN FILIO NI DOMA TER ANALIZA PREVODA DEKLINE ZGODBE
Avtorji:ID Mačužić, Jovana (Avtor)
ID Pavlič, Darja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Onič, Tomaž (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Macuzic_Jovana_2015.pdf (1,45 MB)
MD5: 661AEAC23495DA5D65F474A6D4CBC5FE
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Diplomsko delo z naslovom "Primerjava romanov Deklina zgodba in Filio ni doma ter analiza prevoda Dekline zgodbe" se v največji meri ukvarja z analizo obeh obravnavanih romanov z vidika feministične literarne vede. Oba romana spadata v žanr distopije, ki sem jo najprej predstavila in nato iz obeh fabul izluščila distopične ideje, ki so bile pomembne za razumevanje fabul in nadaljnjo analizo. Pri obravnavi feminističnih idej mi je bila v veliko pomoč knjiga Politika spola/teksta avtorice Toril Moi, v kateri so predstavljene anglo-ameriške in francoske feministične literarne kritičarke in njihove ideje. V obeh romanih sem poiskala feministične ideje, in sicer idejo o lastni sobi, o kateri je pisala Virginia Woolf v svojem eseju »Lastna soba«, idejo o ženski-pošasti avtoric Susan Grubar in Sandre M. Gilbert ter idejo o binarnih opozicijah moški-ženska in idejo o ženstvenem glasu in podobah vode kot varnem zavetju maternice, o katerih je pisala Hélène Cixous. Po določitvi feminističnih idej sem analizirala slog obeh romanov tako, da sem poiskala simbole in retorične figure, v katerih se te ideje odražajo. V izbranih poglavjih sem analizirala simbole, primere ali komparacije, metafore, namige ali aluzije, soglasniške stike ali konsonance, samoglasniške stike ali asonance ter ponavljanja ali iteracije. Olepšave ali evfemizme sem iskala le v Deklini zgodbi, saj jih v Filio ni doma ni bilo dovolj za analizo. V slednjem romanu so pogostejše poosebitve ali personifikacije. Po analizi izbranih simbolov in retoričnih figur sem ugotovila, da je njihova tematska funkcija zelo izrazita, saj pričajo o pomembnosti ženske samostojnosti in izobrazbe, zmožnosti lastnega mišljenja in izražanja ter lastne odločitve glede telesa in spolnosti. Skozi distopijo so prikazane groteskne posledice omejitve žensk na vseh področjih in zgrešenost popolnega patriarhalnega sistema, ki ženski na vse načine omejuje svobodo. Slog avtoric je izviren, zato sem analizirala tudi prevod Dekline zgodbe, saj me je zanimalo, kako se je slog izvirnika v prevodu ohranil ali izgubil. Ugotovila sem, da je največ prevodnih premikov prav na ravni sloga, kar pa večinoma ni vplivalo na semantiko besedila, v določenih primerih pa so prevodni premiki posegali tudi v makrostrukturo besedila, sploh pri izpustu celotnega odstavka ter neprimernih prevodih, ki so spremenili izvirni pomen.
Ključne besede:antiutopija, distopija, distopični elementi, feministična literarna veda, feministične ideje, ženstvena pisava, analiza sloga, prevodni premiki
Kraj izida:Maribor
Založnik:[J. Mačužić]
Leto izida:2015
PID:20.500.12556/DKUM-47485-1e24251b-f34b-bbe9-c056-b4c9fb89e593 Novo okno
UDK:821.111(71).09(043.2):821.163.6.09
COBISS.SI-ID:21349640 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:AINYY8H5
Datum objave v DKUM:07.05.2015
Število ogledov:3001
Število prenosov:445
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:THE COMPARISON OF NOVELS THE HANDMAID´S TALE AND FILIO IS NOT HOME AND THE TRANSLATION ANALYSIS OF THE HANDMAID´S TALE
Opis:This thesis titled “The comparison of novels The Handmaid's Tale and Filio is not home and the translation analysis of The Handmaid's Tale” foremost deals with the analysis of both novels in question in regards to feminist literary theory. Both novels are written in dystopian genre, which I first presented, and then I extracted dystopian ideas from both novels that were important for understanding the stories and for further analysis. When dealing with feminist ideas, Toril Moi’s book Sexual/Textual Politics was very helpful to me. The book portrays female Anglo-American and French feminist literary critics and their ideas. I searched for feminist ideas in both novels; these are the idea of one’s own room, which Virginia Woolf used in her essay “A Room of One’s Own”, the idea of a woman-monster of authors Susan Grubar and Sandra M. Gilbert and the idea of binary oppositions male-female, the idea of feminine voice and the images of water as a safe haven of the womb, of which Hélène Cixous had written. After determining feminist ideas, I analysed the style of both novels by searching for symbols and rhetorical figures of speech that reflect those ideas. In the selected chapters I analysed symbols, similes, metaphors, allusions, consonances, assonances and iterations. I searched for euphemisms only in The Handmaid’s Tale, since Filio is not home did not contain enough for analysis. The latter contained more personifications. After analysing symbols and rhetorical figures of speech, I determined their prominent thematic function, because they speak about the importance of woman’s independence and education, the ability of own thinking and expressing, and also about woman’s own decision concerning the body and sex. Grotesque consequences of restrictions for women in all areas and inadequacies of the system of complete patriarchy that limits a woman’s freedom in all aspects are depicted through dystopia. Writing style of both authors is original, therefore, I analysed also the translation of The Handmaid’s Tale, because I was interested in how the style of the original text was kept or lost in the translation. I found that most translation shifts occur right on the level of style, which mainly did not affect the semantics of the text, but in some cases translation shifts affected the macrostructure of the text, especially in the omission of an entire paragraph and inappropriate translations that changed the original meaning.
Ključne besede:antiutopia, dystopia, dystopian elements, feminist literary theory, feminist ideas, écriture feminine, feminine writing, style analysis, translation shifts


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici