| Title: | Značilnosti poteka bolezni pri žleznem raku pljuč glede na aktivirajoče mutacije gena za epidermalni rastni faktor |
|---|
| Authors: | ID Stanič, Karmen (Author) ID Zwitter, Matjaž (Mentor) More about this mentor...  |
| Files: | DOK_Stanic_Karmen_2015.pdf (5,75 MB) MD5: 7A3DE10571162672BD2D3D41D912B1BC
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Doctoral dissertation |
|---|
| Organization: | MF - Faculty of Medicine
|
|---|
| Abstract: | Uvod
Zdravljenje žleznega raka pljuč je zaradi novih odkritij na področju molekularne biologije in novih tarčnih zdravil vse bolj prilagojeno posameznemu bolniku. Najbolj raziskan je receptor za epidermalni rastni dejavnik (EGFR), pri katerem aktivirajoče mutacije omogočajo zdravljenje z novimi tarčnimi zdravili.
Pri kliničnem delu smo opažali precejšnje razlike med bolniki z žleznim rakom pljuč glede na EGFR-status, zato smo želeli ugotovili, ali se pri teh bolnikih mesta zasevkov ob diagnozi in njihovo pojavljanje med boleznijo, način zdravljenja, čas do napredovanja bolezni in preživetje, razlikujejo.
Naša hipoteza je bila, da imajo bolniki z aktivirajočimi EGFR-mutacijami že ob diagnozi drugačen vzorec razsoja. Po kliničnih izkušnjah in do tedaj skromnih objavljenih podatkih smo domnevali, da imajo ti bolniki več zasevkov v centralni živčni sistem (CŽS) in kosti.
Metode
Raziskava je bila populacijsko observacijska, delno retrospektivna in delno prospektivna. Med bolniki z nedrobnoceličnim rakom pljuč, pri katerih je bilo opravljeno testiranje na aktivirajoče mutacije EGFR v letih 2010 in 2011, smo izbrali bolnike z žleznim rakom pljuč ter pregledali njihovo medicinsko dokumentacijo in njihovo zdravljenje spremljali do oktobra 2013.
Rezultati
Med 629 bolniki z žleznim rakom pljuč je imelo 137 (21,8 %) bolnikov prisotne aktivirajoče EGFR-mutacije. Značilno več bolnikov z EGFR-mutacijami je bilo med ženskami in nekadilci, mejno značilno več pa je bilo bolnikov z razsejanim stadijem bolezni.
Bolniki z EGFR-mutiranimi tumorji, ki so kadarkoli med boleznijo razvili oddaljene zasevke, so imeli v primerjavi z bolniki brez mutacij značilno več zasevkov v CŽS (34 % proti 25 %), kosti (49 % proti 31 %), plevro (38 % proti 24 %) in pljuča (64 % proti 46 %). Razliko smo zaznali že ob diagnozi, saj so imeli EGFR-mutirani bolniki več zasevkov v kosti (35 % proti 22 %) in pljuča (37 % proti 22 %). Za CŽS je bila razlika ob diagnozi mejno značilna (19 % za mutirane in 13 % za nemutirane), vendar klinično pomembna.
Pri tistih bolnikih, pri katerih je prišlo do razsoja bolezni, se je čas do razvoja zasevkov v posamezne organe razlikoval glede na EGFR-status. Zasevki so se značilno kasneje razvili pri EGFR-mutiranih bolnikih kot pri nemutiranih v CŽS (25,8 proti 11,8 meseca), pljuča (25,9 proti 9,9 meseca) in plevro (20,6 proti 9,9 meseca).
Celokupno srednje preživetje vseh bolnikov je bilo 16,0 mesecev, značilno daljše za EGFR-pozitivne (32,7 meseca) kot za EGFR-negativne bolnike (13,7 meseca).
Zaključki
Bolniki z EGFR-mutacijami so imeli že ob diagnozi značilno več zasevkov v kosteh in pljučih, za CŽS pa je bila vrednost mejno značilna.
Med potekom bolezni se je pojavilo pri bolnikih z EGFR-mutacijami več novih zasevkov v plevro, pri razsoju v druge organe pa ni bilo razlike med mutiranimi ter nemutiranimi tumorji.
Bolniki z EGFR-mutiranimi tumorji so kasneje razvili zasevke v CŽS, pljuča in plevro kot nemutirani bolniki, pri napredovanju v ostale organe pa nismo beležili razlik glede na EGFR-status.
Celokupno srednje preživetje bolnikov z EGFR-mutacijami je bilo značilno daljše kot za bolnike brez mutacij, ne glede na stadij bolezni in mesto ter število zasevkov.
Pri polovici bolnikov z EGFR-mutacijami, lahko pričakujemo zasevke v kosti. Za bolnike, ki nimajo opravljene PET/CT preiskave v sklopu diagnostičnih preiskav za zamejitev bolezni, je zato kljub znanemu razsejanemu stadiju bolezni smiselno narediti scintigrafijo skeleta že ob diagnozi.
Čas do razsoja bolezni v CŽS in preživetje sta za bolnike z odkritimi zasevki ob diagnozi za EGFR-mutirane bolnike ob ustreznem zdravljenju bistveno daljša kot za nemutirane bolnike, zato je tudi pri teh bolnikih pomembna skrbna diagnostika za prognozo ter zdravljenje bolezni. |
|---|
| Keywords: | EGFR-mutacije, žlezni rak pljuč, zasevki, vzorec razsoja, preživetje |
|---|
| Place of publishing: | Maribor |
|---|
| Year of publishing: | 2015 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-47685-9aa73fd2-27d0-729c-69f3-44035b5f9513  |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 512487736  |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:ALZSN9TL |
|---|
| Publication date in DKUM: | 16.04.2015 |
|---|
| Views: | 3345 |
|---|
| Downloads: | 327 |
|---|
| Metadata: |  |
|---|
| Categories: | MF
|
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
| Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |