| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Show document Help

Title:Temna stran organizacij : analiza maščevanja na delovnem mestu
Authors:ID Šajt, Monika (Author)
ID Lobnikar, Branko (Mentor) More about this mentor... New window
Files:.pdf MAG_Sajt_Monika_2015.pdf (1,69 MB)
MD5: AD20C403C1FE70C8668D0B009051A97D
 
Language:Slovenian
Work type:Master's thesis/paper
Typology:2.09 - Master's Thesis
Organization:FVV - Faculty of Criminal Justice and Security
Abstract:Maščevanje je eden prvotnih mehanizmov za preživetje človeške vrste. Že predniki so se zavedali, da je za preživetje potrebno sodelovanje in tako vzpostavili mehanizem, ki je kaznoval vsako vedenje, ki je sabotiralo vzajemnost. Evolucija maščevanja nas vodi od obligatornega dednega krvnega maščevanja, značilnega za plemenske kulture, v svet zakonov, v katerem je kazensko pravo legaliziralo maščevanje in ga preneslo v roke države. Tripp in Bies (2009) predstavljata dva pogleda na vire maščevanja. Prvi je pogled na vire maščevanja skozi oči menedžerjev, ki gleda predvsem na interese organizacije in njenih menedžerjev. Ta perspektiva zagovarja, da je za preprečitev tega pojava potrebno preverjati nagnjenost zaposlenih k jezi in maščevanju. Krivdo za pojav maščevanja na delovnem mestu pripisuje izključno delavcem. Drugi pa je pogled na vire maščevanja skozi oči zaposlenih. Ta pogled zagovarja tezo, da je vire oziroma vzroke za iskanje maščevanja na delovnem mestu treba iskati v različnih situacijskih dogodkih znotraj organizacij. Prispevek v svojem empiričnem delu predstavlja izvirne rezultate raziskave o maščevanju na delovnem mestu, opravljene na vzorcu 308 zaposlenih v slovenskih podjetjih. Anketiranci bi se najpogosteje na zaznano krivico odzvali spravljivo, saj je povprečna vrednost pri »spravi« najvišja (3,71). Zgolj 17,4 % anketirancev nekomu, ki jim je storil krivico na delovnem mestu, ne bi odpustilo. Najnižje vrednosti pa smo razpoznali pri združeni spremenljivki »maščevanje« (1,30). Takšnih, ki bi se vedli maščevalno zaradi zaznane krivice na delovnem mestu, je zgolj 4 %.
Keywords:organizacije, delovno mesto, zaposleni, deviantno vedenje, agresivno vedenje, ustrahovanje, nasilje, maščevanje, preprečevanje, magistrska dela
Place of publishing:[Ljubljana
Place of performance:[Ljubljana
Publisher:M. Šajt]
Year of publishing:2015
Year of performance:2015
Number of pages:104 str.
PID:20.500.12556/DKUM-47757-57420ce8-1df3-3971-a2ed-3402c2044d4c New window
UDC:005.962+316.624(043.2)
COBISS.SI-ID:2962666 New window
NUK URN:URN:SI:UM:DK:LYYU2LKQ
Publication date in DKUM:12.05.2015
Views:1881
Downloads:299
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
Categories:FVV
:
Copy citation
  
Average score:(0 votes)
Your score:Voting is allowed only for logged in users.
Share:Bookmark and Share



Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Secondary language

Language:English
Abstract:Revenge is one of the primary mechanisms for the survival of the human species. Already ancestors have mechanisms in place that punishes behavior that undermined reciprocity. Evolution of revenge leads from the obligatory vendetta, typical of tribal culture, into the world of laws, in which the criminal law enacted revenge and passed it into the hands of the state. Tripp and Bies (2009) are presenting two very different perspectives as to why revenge occurs in the workplace. The first one is manager-centered perspective, which views revenge primarily through the eyes and interests of the organization and its managers. It demands that the answer should focus solely on employees’ personalities. The second one is employee-centered perspective, which on the other hand, focuses on the situational events that trigger revenge. In following study we are presenting original results of research on workplace revenge, based on a sample of 308 employees in Slovenian companies. Reconciliation is the most common behavioral response to a perceived injustice in the workplace. The average value of the variable “Reconciliation” is the highest (3.71). Those who would never behaved conciliatory, is only 17%. The lowest values were recorded with the variable “Revenge” (1.30). Those who would take revenge because of a perceived injustice in the workplace is only 4%.


Comments

Leave comment

You must log in to leave a comment.

Comments (0)
0 - 0 / 0
 
There are no comments!

Back
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica