| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Show document Help

Title:Uporaba primerjalne genomske hibridizacije kot diagnostične metode v medicinskem genetskem laboratoriju : prva uporaba na različnih kliničnih vzorcih
Authors:ID Erjavec Škerget, Alenka (Author)
ID Stangler Herodež, Špela (Author)
ID Zagorac, Andreja (Author)
ID Zagradišnik, Boris (Author)
ID Kokalj-Vokač, Nadja (Author)
Files:URL http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH6MLHRN
 
.pdf 05.pdf (3,61 MB)
MD5: BDC29BDED401B177EA9F1C145694F15A
 
Language:English
Work type:Scientific work
Typology:1.01 - Original Scientific Article
Organization:MF - Faculty of Medicine
Abstract:Purpose: Comparative genomic hybridization (CGH) is a molecular- cytogenetic technique used to identify chromosomal imbalances throughout a genome. Due to its complexity, the use of CGH as a regular diagnostic technique is limited to only a few diagnostic laboratories. In this study, we evaluated the potential applications of CGH as a diagnostic method in different post-natal clinical samples. Methods: Ten patients were recruited with submicroscopic chromosomal abnormalities ranging in size from 3.9 to 37 Mb. For the purpose of confirmation, CGH was applied to five cases where molecular karyotyping with MLPA was previously utilized to detect chromosome aneuploidy. To date, CGH was largely used for the identification of the complex karyotype in haematological malignancies. Results: In eight cases of haematological malignancies, we were able to resolve complex karyotypes with CGH. Utilizing CGH as a diagnostic tool, we detected chromosomal imbalances larger than 8 Mb. In addition, we confirmed all chromosomal aneuploidies that were previously detected with MLPA from embryonic tissues obtained from aborted fetuses. In this tissue, the cells were not mitotically active, and therefore, were inappropriate for the conventional cytogenetics. Conclusion: Because CGH is technically demanding and time consuming, this technique is likely to be inappropriate for screening purposes. However, we found that CGH may be very useful in sporadic cases, where the sample material is not mitotically active or in cases with complex karyotypes. Therefore, our results confirmed that CGH may be useful in laboratories that are unable to use micro-array CGH for economic reasons.
Keywords:primerjalna genomska hibridizacija, medicinska genetika, diagnostična metoda
Publication status:Published
Publication version:Version of Record
Publication date:01.01.2011
Publisher:Medicinska fakulteta
Year of publishing:2011
Number of pages:str. 49-56
Numbering:Letn. 4, št. 1
PID:20.500.12556/DKUM-52294-44a9e571-92f4-47c1-67e3-37437750f27e New window
UDC:616-07
ISSN on article:1855-5640
COBISS.SI-ID:512122168 New window
NUK URN:URN:SI:UM:DK:V7MJ43LU
Publication date in DKUM:10.07.2015
Views:1810
Downloads:56
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
Categories:Misc.
:
Copy citation
  
Average score:(0 votes)
Your score:Voting is allowed only for logged in users.
Share:Bookmark and Share



Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Record is a part of a journal

Title:Acta medico-biotechnica : AMB
Publisher:Medicinska fakulteta, Medicinska fakulteta, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
ISSN:1855-5640
COBISS.SI-ID:242526720 New window

Secondary language

Language:Slovenian
Title:Uporaba primerjalne genomske hibridizacije kot diagnostične metode v medicinskem genetskem laboratoriju: prva uporaba na različnih kliničnih vzorcih : first application on different clinical samples
Abstract:Namen: Primerjalna genomska hibridizacija (PGH) je molekularno citogenetska tehnika za identifikacijo kromosomskih neravnovesij po celotnem genomu. Zaradi njene kompleksnosti jo kot rutinsko diagnostično metodo uporablja samo nekaj laboratorijev po svetu. Predstaviti želimo svoje izkušnje pri delu s tehniko PGH in njeno diagnostično uporabnost pri post-natalnih kliničnih vzorcih. Metode: Validacijo PGH tehnike smo opravili na vzorcu 10 preiskovancev z diagnozo nepojasnjena mentalna retardacija in s predhodno določenimi subtelomernimi kromosomskimi spremembami v velikostnem razredu 3,9 do 37 Mbp. Kot potrditveno metodo za določitev kromosomske aneuploidije smo PGH uporabili pri petih vzorcih embrionalnega tkiva po spontanih splavih. Pri enajstih hematoloških onkoloških vzorcih smo PGH uporabili pri razreševanju kompleksno preurejenih kariotipov. Rezultati: S PGH smo našli subtelomerne kromosomske spremembe, večje od 8 Mbp. Z metodo PGH smo potrdili vse z molekularno kariotipizacijo predhodno najdene kromosomske aneuploidije v embrionalnih tkivih po spontanih abortusih, kjer celice niso bile več mitotsko aktivne. Največja uporabnost PGH se je pokazala pri pojasnjevanju kompleksnih kromosomskih preureditev v primerih hematoloških malignih obolenj. Zaključek: Čeprav je PGH tehnično zahtevna in zamudna tehnika in kot taka neprimerna za rutinsko diagnostično delo, je po naših izkušnjah nepogrešljiva v posameznih primerih, v katerih druge genetske analize niso uporabne, npr. pri mitotsko neaktivnem celičnem materialu ali pri kompleksno preurejenih kariotipih. Naše izkušnje in rezultati potrjujejo njeno uporabnost predvsem v tistih genetskih laboratorijih, kjer zaradi ekonomskih razlogov še niso uspeli vpeljati pregledovanja genoma na osnovi t.i. micro-array tehnologije.
Keywords:comparative genomic hybridization, medical genetics, diagnostic method


Collection

This document is a part of these collections:
  1. Acta medico-biotechnica

Comments

Leave comment

You must log in to leave a comment.

Comments (0)
0 - 0 / 0
 
There are no comments!

Back
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica