| Title: | Analiza evropske regulative ekodizajn na primeru sesalnikov: cilji, postopek in perspektiva |
|---|
| Authors: | ID Lemut, Jože (Author) ID Bratina, Borut (Mentor) More about this mentor...  |
| Files: | MAG_Lemut_Joze_2015.pdf (1,33 MB) MD5: 266DC81F2C9268F3261D96449D38C85D
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Master's thesis |
|---|
| Typology: | 2.09 - Master's Thesis |
|---|
| Organization: | EPF - Faculty of Business and Economics
|
|---|
| Abstract: | EU si je leta 2007 zastavila srednjeročni podnebno-energijski cilj “20-20-20” z načrtovanim zmanjšanjem porabe energije za 20 % do leta 2020. Cilj je relativno ambiciozen in ob normalnem razvoju dogodkov ne more biti dosežen brez prispevka učinkov ekodizajn zakonodaje.
Energijske nalepke za električne gospodinjske aparate se v EU uporabljajo že od leta 1995. Dobre izkušnje je EU nadgradila leta 2001 s Strategijo za trajnostni razvoj, ki je napovedala Direktivo o okoljsko primerni zasnovi proizvodov (ekodizajn). Slednja že od leta 2005 skrbi za dvig “okoljske učinkovitost” proizvodov, povezanih z energijo. Gre za delovanje v smeri zmanjšanja negativnega vpliva na okolje in porabo virov na vseh stopnjah življenjskega kroga proizvoda: od surovin in proizvodnega procesa, prek uporabe proizvoda do njegove izrabe, vključno z vidiki izrabljenega proizvoda kot odpadka (ločeno zbiranje, recikliranje, ponovna uporaba, odlaganje).
Z dosedanjimi rezultati regulative ekodizajn in označevanja z energijsko nalepko so pretežno zadovoljni tako potrošniki in trgovina, kot tudi proizvajalci in Bruselj. Energijska učinkovitost reguliranih kategorij se je v povprečju bistveno izboljšala; najbolj očitno v primeru hladilno-zamrzovalnih aparatov, pralnih in sušilnih strojev.
Povprečna poraba energije na gospodinjstvo se sicer zmanjšuje, toda delež elektrike med viri energije se občutno veča. Evropska gospodinjstva uporabljajo čedalje več električnih aparatov, med njimi tudi več kot 300 milijonov sesalnikov. Slednjim je vse do nedavne regulacije povprečna priključna moč več desetletij stalno rasla. Sesalniki se tako le na prvi pogled morda zdijo obrobnega pomena, toda dejansko izpolnjujejo vse kriterije za ekodizajn ukrepe: znaten obseg prodaje, pomemben vpliv na okolje, velik potencial za izboljšave energijske učinkovitosti, dosegljiv brez visokih stroškov.
Zato je EU je leta 2013 v svojo obsežno regulativo ekodizajn vključila tudi sesalnike. Odločno jim je omejila vhodno moč in določila dodatne stroge omejitve: minimalno zmogljivost pobiranja prahu, maks. dovoljeno hrupnost in izpust prahu ter min. operativno življenjsko dobo. Hkrati za sesalnike predpisuje energijsko nalepko, s čimer zagotavlja primerno informiranost potrošnikov.
Ukrepi so relativno strogi, zato se velja vprašati ali bi lahko EU svoje cilje na tem področju dosegla tudi na kakšen drug učinkovit način. Obstajajo namreč alternative, večkrat uporabljene tudi v praksi. Samoreguliranje proizvajalcev s prostovoljnim sporazumom je legitimna alternativa, ki jo ponuja sama direktiva ekodizajn. Na voljo so tudi drugi posredni načini, s finančnih spodbudami/trošarinami, z informacijskimi kampanjami ipd. Toda analize kažejo na boljšo učinkovitost zakonskih predpisov v primerjavi z alternativnimi rešitvami. Še posebej, ko ima regulacija široko podporo deležnikov (proizvajalcev, IS in držav članic).
Postopek priprave ekodizajn zakonodaje za sesalnike, sestavljen iz predpisanih ključnih faz, je vodila Evropska Komisija. Sodelovala sta tudi Svet EU in Evropski parlament ter mnogi zunanji akterji (predvsem proizvajalci in interesna združenja). Da bi lahko razumeli konkretne korake od pobude do objave uredbe, se moramo seznaniti z zakonodajnim postopkom, zakonodajno pobudo in z zastopanjem interesov v EU.
Proces je bil dolgotrajen, skoraj 6 let od podpisa pogodbe za pripravljalno študijo do objave uredb v Uradnem listu EU (od prve konkretnih pobude za vključitev sesalnikov pa celo več kot 10 let), kar je dolga doba tudi po internih merilih Komisije. Zato domnevamo, da so deležniki temeljito preučili vse ključne vidike zadeve. Kljub temu ne moremo izključiti možnih kritik, nezadovoljstva ali nasprotovanja manjšega dela zainteresiranih subjektov in medijev.
Postopek je bil zelo kompleksen. K sodelovanju je pritegnil veliko število udeležencev, zahteval je mnoge posvete, forume, sestanke, študije, ocene, analize. Da je bodoča uredba lahko uspešno prestala glasovanja na odborih, je Komisija ves |
|---|
| Keywords: | ekodizajn, okoljsko primerna zasnova, energijska nalepka, sesalnik, evropska zakonodaja, izvedbeni ukrep, prostovoljni sporazum, Evropska komisija, direktiva, uredba |
|---|
| Place of publishing: | Maribor |
|---|
| Publisher: | [J. Lemut] |
|---|
| Year of publishing: | 2015 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-55118  |
|---|
| UDC: | 620.9 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 12209436  |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:AOMZW4KJ |
|---|
| Publication date in DKUM: | 29.01.2016 |
|---|
| Views: | 1651 |
|---|
| Downloads: | 165 |
|---|
| Metadata: |  |
|---|
| Categories: | EPF
|
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
| Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |