| Title: | MEDNARODNI UKREPI IN SPORAZUMI V BOJU PROTI BANČNI TAJNOSTI |
|---|
| Authors: | ID Urošević, Marko (Author)
ID Kobal, Aleš (Mentor) More about this mentor...  |
|---|
| Files: |  MAG_Urosevic_Marko_2016.pdf (1,59 MB)
MD5: 883BA903CB9B2E73072E4FEC7BB68A8A
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Master's thesis |
|---|
| Typology: | 2.09 - Master's Thesis |
|---|
| Organization: | PF - Faculty of Law
|
|---|
| Abstract: | Konec prejšnjega tisočletja so se začele številne mednarodne aktivnosti in iniciative, ki so iskale rešitev za težavo glede netransparentnosti podatkov v globalnem pogledu, konkretneje težavo, ki izhaja iz varovanja zaupnih bančnih podatkov. Varovanje bančnih podatkov, kot eden izmed pogojev za opredelitev tajnih jurisdikcij, je tesno povezano z davčno utajo, zato je bančna tajnost ena izmed aktualnejših tem v boju proti finančnemu kriminalu. Globalni razvoj omogoča enostaven pretok kapitala izven države rezidentstva davčnih zavezancev, s tem pa onemogoči učinkovit finančni nadzor. Posledica tega je, da velika količina denarja ostane neobdavčena, kar še poglablja problem v času gospodarske krize in po njej.
Bančna tajnost je problem, ki zahteva usklajeno ravnanje na nacionalni ravni, ravni Evropske unije in globalni ravni. S sodelovanjem Evropske unije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj je bil v zadnjih letih v boju proti varovanju bančnih podatkov storjen velik napredek, skupaj z Združenimi državami Amerike pa jim pripisujemo največ zaslug, da je avtomatična izmenjava informacij o finančnih računih postala nov globalni standard.
Za lažje razumevanje instituta bančne tajnosti bo v prvi vrsti predstavljeno, kakšen način varovanja bančnih podatkov poznamo v Sloveniji in v katerih primerih lahko pride do razkritja zaupnih bančnih podatkov, ki veljajo za bančno tajnost. Razen specifičnih določb o varovanju zaupnih bančnih podatkov so izpostavljene tudi izjeme, kdaj lahko pride do razkritja bančnih podatkov in kdo ter na kakšen način lahko dostopa do njih. Bančna tajnost ni absolutna kategorija in varovanje zaupnih bančnih podatkov ne more prikrivati morebitnih kršitev zakonskih obveznosti, ki jih preiskujejo drugi pristojni organi. Kljub temu, da zakonodaja ne sme dopuščati nikakršnega dvoma glede pristojnosti in dostopa do bančnih podatkov s strani drugih organov, smo bili priča določeni meri nejasnosti pri razkritju bančnih podatkov, ki bo obravnavana v nalogi.
Slovenska zakonodaja, ki ureja varovanje zaupnih bančnih podatkov, ne vpliva na (ne)transparentnost podatkov v kontekstu mednarodne izmenjave informacij, saj je prilagojena izvajanju mednarodne izmenjave bančnih podatkov, ki se izvaja na podlagi mednarodnih sporazumov in evropskega pravega reda. Za primer nasprotja tranparentnosti podatkov v okviru mednarodne izmenjave informacij smo izpostavili primer Švice in Kajmanskih otokov. Švica je država, za katero velja sinonim bančne tajnosti in varovanja podatkov, ki izhajajo iz zaupnega razmerja med banko in njenimi komitenti. Ne glede na to, da je Švica skozi leta popuščala mednarodnemu pritisku in pristala k podpisu mednarodnih sporazumov, ki opredeljujejo mednarodno izmenjavo informacij, je praviloma ohranila anonimnost njenih bančnih komitentov skozi določene posebnosti, ki močno vplivajo na učinkovitost izvajanja sporazumov. Kajmanski otoki po drugi strani veljajo za eno izmed davčnih oaz, ki je poznano kot čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva v Karibskem otočju. Otočja, ki sicer spadajo pod britansko krono, so relativno neodvisna od Združenega kraljestva in imajo svoj pravni sistem ter sodno, zakonodajno in izvršilno vejo oblasti. Za razliko od razvitih offshore finančnih centrov, kot je Švica, davčne oaze predstavljajo drug problem pri mednarodni izmenjavi podatkov. Takšne države ne poznajo in ne pobirajo davka od dohodka, kapitalskih dobičkov, dobička pravnih oseb ali drugih davkov, zato pogosto tudi nimajo informacij, ki so predmet izmenjave po mednarodnih sporazumih o izmenjavi informacij za davčne namene.
Kljub temu, da slovenska zakonodaja strmi k odpravi bančne tajnosti, smo lahko priča okrnjeni učinkovitosti pri izvajanju davčnih postopkov in preiskovanju kaznivih dejanj na podlagi prejetih informacij. Informacije, ki se izmenjujejo na podlagi sporazumov in evropskih direktiv, so praviloma uporabne le za davčne zadeve, kar pomeni, da jih ni mogoče uporabiti za preiskovanje... |
|---|
| Keywords: | bančna tajnost, mednarodna izmenjava informacij, tajne jurisdikcije, davčne oaze, enoten standard poročanja, OECD Model, davčne utaje, … |
|---|
| Place of publishing: | Maribor |
|---|
| Publisher: | [M. Urošević] |
|---|
| Year of publishing: | 2016 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-57870 |
|---|
| UDC: | 336.719.2(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 5131051 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:ZJ0EQHXM |
|---|
| Publication date in DKUM: | 21.07.2016 |
|---|
| Views: | 1757 |
|---|
| Downloads: | 203 |
|---|
| Metadata: |    |
|---|
| Categories: | PF
|
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
| Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |
