| Title: | Umetniško ustvarjanje kot vir za ustvarjalno in inovativno sistemsko vedenje v organizaciji |
|---|
| Authors: | ID Bernard, Nataša (Author) ID Mulej, Matjaž (Mentor) More about this mentor...  ID Šarotar Žižek, Simona (Comentor) |
| Files: | MAG_Bernard_Natasa_2016.pdf (1,82 MB) MD5: B31ED673FEA79A337D4D2AE2ABDE991E
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Master's thesis |
|---|
| Typology: | 2.09 - Master's Thesis |
|---|
| Organization: | EPF - Faculty of Business and Economics
|
|---|
| Abstract: | Del človeštva spoznava, da se je potrebno vrniti k celostnemu in ustvarjalnemu človeku, ki je sposoben čustvovati, obstajati, se izražati, sodelovati, soustvarjati – v vsej svoji različnosti. Mnoga podjetja so se zato v 21. stoletju obrnila tudi k umetnosti. Umetnost ima namreč moč spodbujati ustvarjalnost, ki je podlaga za inovativnost, spodbuja medsebojno ustvarjalno sodelovanje in nagovarja človeški potencial v celoti - srce, telo, razum in duha.
Kljub strinjanju strokovnjakov, da je ustvarjalnost koristna in nujno potrebna za družbeni napredek in da brez inovacij dolgoročen obstoj podjetij ni možen, smo v praksi še šibki. Vsako podjetje na svoj način išče odgovore in rešitve. V zadnjih letih napredna podjetja, predvsem v tujini, pomoč iščejo tudi pri umetnikih in umetniških organizacijah. Primeri so pokazali, da so bili ti cilji doseženi, a je povezava med umetniškimi intervencijami in inovacijami redko neposredna in očitna. Obenem je na voljo malo teorije in empiričnih študij, na katerih bi temeljila strategija za raziskovanje in vrednotenje vplivov umetniških intervencij na ustvarjalnost in inovativnost.
V majhnem, slovenskem podjetju X smo z enajstimi udeleženci v obdobju enega leta izvedli raziskavo s tremi različnimi umetniškimi intervencijami s tremi različnimi umetniki. Ker smo poskušali priti do čim celovitejše slike doživljanja umetniških intervencij v izbranem podjetju oziroma do čim celovitejše analize njihovih vplivov na proučevane konstrukte (percepcija lastne ustvarjalnosti, ustvarjalna samoučinkovitost, samospoštovanje, razpoloženjska in čustvena stanja, klima za psihološko varnost), smo uporabili kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod. Ugotovili smo, da kvantitativni del raziskave kaže, da v proučevanem obdobju ni prišlo do statistično značilnih razlik med merjenji konstruktov, ki bi kazale na učinkovitost umetniških intervencij v izbranem podjetju (nakazovala se je le smer povišanja ali znižanja). O toliko večji podpori umetniškim intervencijam v izbranem podjetju pa govori kvalitativni del.
Nekateri udeleženci raziskave so pol leta po intervencijah zaznali spremembe pri svojem delu in v delo začeli vnašati spremembe v smeri večje ustvarjalnosti. Nekateri so ugotovili, da so npr. bolj ustvarjalni, kot so pričakovali, da so pri delu manj pasivni in rutinerski ter bolj spontani, da so ob izdelkih, ki so nastali na intervencijah, odkrili lasten, še neizkoriščen ustvarjalni potencial in da lahko tudi na do sedaj nepoznanih področjih pokažejo ustvarjalnost. Nekateri udeleženci so občutili spremembe pri doživljanju samih sebe, zlasti pa so po intervencijah veliko bolj zaznavali in izražali različna razpoloženjska in čustvena stanja. Predvsem so po intervencijah začeli drugače doživljati svoj tim. Na intervencijah so imeli udeleženci priložnost spoznati sposobnosti sodelavcev, njihovo ustvarjalnost, odprtost, sproščenost in pripravljenost za sodelovanje. Povezanost in sodelovanje znotraj tima se je zato povečalo in pri večini se je doživljanje psihološke varnosti v podjetju okrepilo. Na podlagi izkustva so se okrepila tudi spoznanja o sinergičnih učinkih medsebojnega povezovanja in sodelovanja, kjer udeleženci raziskave po intervencijah vidijo največji in še neizkoriščen potencial. Umetniške intervencije so spodbudile razmišljanje o pomenu ustvarjalnosti in inovativnosti za posameznika in podjetje ter željo in ideje za nadaljnje aktivnejše razvijanje tega področja.
Ugotovili smo, da uvajanje sprememb na področju vedenja pogosto zahteva napor in čas. Zato bi morali pri merjenju vplivov umetniških intervencij več pozornosti nameniti dolgoročnim izidom. Obenem bi bilo potrebno povečati intenziteto izpostavljenosti posameznika različnim umetniškim intervencijam skozi daljše časovno obdobje. Več pozornosti pa bi bilo potrebno nameniti tudi uporabni vrednosti umetniških intervencij. |
|---|
| Keywords: | ustvarjalnost, umetniške intervencije, psihološka varnost, samospoštovanje, čustva, kombinacija kvalitativnih in kvantitativnih metod |
|---|
| Place of publishing: | Maribor |
|---|
| Publisher: | [N. Bernard] |
|---|
| Year of publishing: | 2016 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-58340  |
|---|
| UDC: | 331.1 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 12387356  |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:WEUGSNLQ |
|---|
| Publication date in DKUM: | 06.07.2016 |
|---|
| Views: | 1485 |
|---|
| Downloads: | 226 |
|---|
| Metadata: |  |
|---|
| Categories: | EPF
|
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
| Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |