| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:VPLIV EKONOMSKIH IN POLITIČNIH DEJAVNIKOV NA GIBANJE TURŠKE LIRE
Avtorji:ID Rejic, Tanja (Avtor)
ID Mlinarič, Franjo (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf VS_Rejic_Tanja_2016.pdf (1,20 MB)
MD5: E130796A8CF48F5B365A6DC3D0F10625
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:Turčija je bila v zadnjem desetletju večkrat predstavljena kot zgled uspešnih držav v razvoju. Njeno gospodarstvo je med letoma 2002 in 2006 doseglo velik uspeh s povprečno letno rastjo 7,2 odstotka. Zasluge za uspeh lahko pripišemo uspešno izpeljanim reformam ob pomoči Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki so pomagale prebroditi hudo finančno krizo leta 2001. Z visoko gospodarsko rastjo ter velikostjo je njeno gospodarstvo postalo eno izmed 20 največjih na svetu. Po več kot dveh desetletjih boja z visoko inflacijo, ki je med letoma 1990 in 2001 v povprečju znašala kar 75 odstotkov, je Turčija vstopila v obdobje enomestne inflacije in denominirala svojo valuto. Žal je v zadnjem času slika precej drugačna. Iz države, ki so jo postavljali za zgled ostalim državam v razvoju, se je spremenila v državo, ki polni naslovnice z zgodbami o ekonomski in politični nestabilnosti ter finančni ranljivosti. Upad tujih investicij za 9,5 milijard USD od leta 2007 ter naraščajoča inflacija, ki se trenutno giblje blizu 10 %, se odražata tudi na njeni valuti, ki je v desetih letih (do leta 2014) v primerjavi z evrom depreciirala za kar 67 %. V letu 2014 je Turčija dosegla le 2,9-odstotno rast, medtem ko se njeni tekmici Indija in Kitajska lahko pohvalita z zavidljivimi 7,5 in 7,4 odstotki. Državi, ki ima najdaljši staž v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo, se kopičijo tudi težave v odnosih s sosedami. Vlada zaenkrat še ni sprejela potrebnih strukturnih reform, s katerimi bi zmanjšala odvisnost od tujih investicij, znižala stopnjo inflacije, pospešila izvoz ter povrnila moč turški liri.
Ključne besede:turška lira, devizni tečaj, ekonomski dejavnik, politični dejavnik
Kraj izida:Maribor
Založnik:[T. Rehic]
Leto izida:2016
PID:20.500.12556/DKUM-58853 Novo okno
UDK:339.74
COBISS.SI-ID:12436508 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:MU1TQUYT
Datum objave v DKUM:12.08.2016
Število ogledov:1144
Število prenosov:142
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:EPF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:THE IMPACT OF ECONOMIC AND POLITICAL FACTORS ON TURKISH LIRA EXCHANGE RATE
Opis:For the past decade Turkey has been portrayed as an example of success amongst developing countries. Its economy rose dramatically between 2002 and 2006, with an average growth of 7.2 percent per year. Credits can be attributed to the successful reform program, implemented with assistance from the International Monetary Fund (IMF), which helped to overcome a severe financial crisis from 2001. With high economic growth and the size of its economy Turkey became one of the twenty largest economies in the world. After more than two decades of battling high inflation, which averaged 75 percent between the years 1990 and 2001, Turkey entered a period of single-digit inflation and successfully denominated its currency. Unfortunately, this picture has changed significantly. Turkey has turned from an exemplary emerging market county into a country that is grabbing headlines with stories of economic decline, political instability and financial vulnerability. Decline in foreign investment for 9.5 billion USD from 2007 and rising inflation to almost 10% had an impact on its currency value, which has in ten years’ time (until 2014) depreciated for 67% against euro. In 2014, Turkey's growth was only 2.9 percent, while its competitors, India and China, reached an impressive 7.5 and 7.4 percent respectively. For the longest European Union candidate status holder, problems in relation with its neighbours are accumulating. So far the government has not implemented any of the much needed structural reforms to reduce government debt, its dependence on foreign investment, facilitate export and regain the strength of Turkish lira.
Ključne besede:Turkish lira, exchange rate, economic factor, political factor


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici