| Naslov: | Vpliv generalne izvršbe na specialno civilno (sodno) izvršbo in zavarovanje |
|---|
| Avtorji: | ID Štumberger, Aleksandra (Avtor)
ID Rijavec, Vesna (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  MAG_Stumberger_Aleksandra_2016.pdf (1,88 MB)
MD5: F98ACA55CD67E9326356242D6255613A
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Organizacija: | PF - Pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Pravica do sodnega varstva je ena temeljnih človekovih pravic, zagotovljenih s strani sodišč. Ker pa se z izdajo sodne odločbe sodno varstvo pogosto še ne izčrpa, v kolikor dolžnik prostovoljno ne izpolni tistega, kar mu je bilo s sodno odločbo naloženo, je potrebna še prisilna izvršitev. Poseg se lahko izvaja samo s pomočjo države in njenih organov, ki je edina upravičena uporabiti silo, samopomoč je prepovedana. Pri tem pa lahko upnik uporabi katerokoli obliko sodnega varstva. Ena od možnosti je izvršilni postopek, katerega primarni cilj in smoter je poplačilo upnika, s čimer se dokončno uresniči upnikova ustavna pravica do sodnega varstva in izvede stanje, ki izhaja iz pravnomočne sodne odločbe oziroma omogoči izterjava upnikove terjatve, ki izhaja iz verodostojne listine. Učinkovitost izvršilnega postopka in s tem poplačilo upnikove terjatve je zato neločljiv element pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave.V okvir pravice do sodnega varstva pa sodi tudi pravica do začasnega sodnega varstva, ki pride v poštev zlasti v primerih, v katerih se mora upnikova terjatev zavarovati, še preden je mogoče zahtevati izvršbo in katere namen je predvsem zagotovitev uspešnosti kasnejše izvršbe. Na tak način se okrepi upnikov položaj v primeru dolžnikove nezmožnosti plačila dolga, saj običajno preteče kar precej časa od trenutka, ko stranka pravno varstvo zahteva (najpogosteje s tožbo), pa do trenutka, ko ga dobi v obliki izvršilnega naslova.V primeru insolventnosti pa se lahko zoper dolžnika uvede stečajni postopek, kar je tudi ena izmed možnosti, ki jo ima upnik na voljo. Zaradi dolžniške krize (dolgotrajne finančne krize), ki je privedla do upočasnjene gospodarske rasti, kronične nelikvidnosti in insolventnosti, se je v zadnjih letih povečalo število začetih stečajnih postopkov, zaradi česar je kolizija izvršilnega in stečajnega postopka pogostejša. Bodisi upnik vloži predlog za izvršbo proti dolžniku, proti kateremu je že začet stečajni postopek, bodisi se stečajni postopek uvede zoper dolžnika proti kateremu že poteka izvršilni postopek. Iz tega razloga je v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) vzpostavljena posebna zakonska ureditev, ki ureja razmerje med tema dvema postopkoma. Pri čemer se pravila Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki urejajo izvršilni postopek, uporabljajo v stečaju le takrat, kadar ZFPPIPP nanje izrecno napotuje, sicer pa ne. V postopku zaradi insolventnosti je določena zgolj podrejena (subsidiarna) uporaba pravil pravdnega in ne izvršilnega postopka. Obema postopkoma, ki ju uvrščamo med postopke izvrševanja, je skupno to, da se vodita v korist upnika in ne v korist dolžnika oziroma stečajnega dolžnika. Zaradi navedenega ZIZ omejuje upnikovo ustavno pravico do sodnega varstva šele, če so temeljne pravice dolžnika bistveno prizadete, ZFPPIPP pa jasno določa, da mora upravitelj ravnati v največjo korist upnikov in poskrbeti, da so njihove terjatve poplačane v čim večji meri.Bistvena razlika med obema postopkoma pa je, da gre v izvršilnem postopku za specialno izvršbo, kar pomeni, da je predmet izvršbe del premoženja (posamezna dolžnikova stvar ali pravica), ki je potreben za poplačilo upnikove terjatve, v stečajnem postopku, pa gre za generalno izvršbo, kar pomeni, da je predmet izvršbe celotno dolžnikovo premoženje. Te razlike vplivajo na razmerje med obema postopkoma, a ta je nekoliko zabrisana v postopku osebnega stečaja, katerega posebnost je ta, da v stečajno maso ne gre celotno dolžnikovo premoženje, ampak so iz nje izvzeti predmeti in prejemki, za katere tudi ZIZ določa, da so izvzeti iz izvršbe. S temi predmeti in premoženjem lahko dolžnik samostojno razpolaga. Manjša razlika pa je tudi ta, da se izvršilni postopek običajno uvede na predlog upnika, medtem, ko je predlagateljev za uvedbo stečajnega postopka več (v postopku osebnega stečaja je to običajno dolžnik). Vpliv generalne izvršbe na specialno izvršbo je različen in v prvi |
|---|
| Ključne besede: | izvršba, stečaj, dolžniška kriza, ločitvene pravice |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Leto izida: | 2016 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-61187 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 5242155 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:5YI83PTL |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 10.12.2016 |
|---|
| Število ogledov: | 1461 |
|---|
| Število prenosov: | 294 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | PF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
