| Naslov: | POSLEDIČNA RAZSEŽNOST RELIGIOZNOSTI PRI SLOVENSKIH KATOLIČANIH |
|---|
| Avtorji: | ID Šipek, Maša (Avtor)
ID Lavrič, Miran (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  UN_Sipek_Masa_2016.pdf (1,65 MB)
MD5: E01E95D1E26F5769902DF601F07538DE
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | FF - Filozofska fakulteta
|
|---|
| Opis: | Namen diplomskega dela je predstaviti temeljne tipologije in že izvedene raziskave religioznosti, pri čemer je posebna pozornost namenjena raziskavam konsekventnosti in privatizacije religioznosti na Slovenskem, ter ugotoviti, v kolikšni meri je posledična razsežnost religioznosti med katoličani v Sloveniji prisotna in ali se je od začetka 90. let 20. stoletja do leta 2011 zmanjšala. Pri tem izhajamo iz opredelitve, ki sta jo podala Glock in Stark (1965), po kateri se posledična dimenzija religioznosti nanaša na sekularne učinke vere pri posamezniku. Pričakovanja o zmanjšanju posledične dimenzije religioznosti v obravnavanem obdobju izhajajo iz teorij zagovornikov privatizacije in individualizacije religioznosti, ki v sodobni Evropi opažajo trend upadanja obiskovanja cerkva in vpletenosti v cerkveno življenje, religioznost posameznika tako postane bolj zasebna in individualna, posledično pa tudi manj skladna s cerkveno predpisano religijo. Kot indikatorje posledične dimenzije religioznosti smo upoštevali stališča oziroma netoleranco do splava, evtanazije, spolnih odnosov izven zakona, homoseksualnosti, goljufanja pri davkih, sprejemanja podkupnin ter laganja zaradi osebne koristi, torej do pojavov, ki jih Katoliška cerkev opredeljuje kot grešne. Na osnovi sekundarne analize podatkov, pridobljenih iz raziskave Slovensko javno mnenje, zbrane med letoma 1992 in 2011, smo prišli do ugotovitve, da posledična razsežnost religioznosti med slovenskimi katoličani obstaja in vztraja (se ni zmanjšala). Izkazalo se je, da katoliška vernost še zmeraj približno enako močno vpliva na stališča vernikov o dejanjih, ki so opredeljena kot grešna, kot v začetku 90. let. Biti katoličan tudi danes pomeni biti približno enako različen v stališčih oziroma (ne)toleranci do obravnavanih pojavov od nekatoličanov kot pred približno dvajsetimi leti. Na osnovi navedenih ugotovitev smo izpeljali sklep, da se privatizacija religioznosti na ravni posledične dimenzije, kot smo jo merili mi, ne dogaja. |
|---|
| Ključne besede: | vernost, konsekventnost, posledična razsežnost, privatizacija, individualizacija, sekularizacija, Slovenija, katolištvo |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [M. Šipek] |
|---|
| Leto izida: | 2016 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-61291 |
|---|
| UDK: | 27(497.4)(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 22554888 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:F9YLCAQJ |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 20.09.2016 |
|---|
| Število ogledov: | 1519 |
|---|
| Število prenosov: | 168 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | FF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
