| Naslov: | Centralizacija izvajanja lokalnih negospodarskih javnih služb |
|---|
| Avtorji: | ID Unterlehner, Darja (Avtor) ID Brezovnik, Boštjan (Mentor) Več o mentorju...  |
| Datoteke: | MAG_Unterlehner_Darja_2016.pdf (1,93 MB) MD5: EA6A9CF4500490B99467AAB6D109E764
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | PF - Pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Način zagotavljanja lokalnih storitev se od države do države zelo razlikuje, razlike so tudi znotraj same države. Temeljne samoupravne lokalne skupnosti (občine), ki so tudi sicer najbliže ljudem, so odgovorne za izvajanje storitev v javnem interesu. Na nivoju lokalne samouprave je mogoče lokalne negospodarske javne službe zagotavljati na sledeče načine: občine neposredno same (govorimo o t.i. in-house production) ali posredno z delegiranjem pristojnosti drugim organizacijskim oblikam. V kolikor občina sama zagotavlja izvajanje storitev, bo v ta namen oblikovala notranje-organizacijsko enoto v okviru občinske uprave ali pa ustanovila subjekt z določeno stopnjo finančne in upravne/administrativne samostojnosti. Občina pa lahko za izvajanje storitev pooblasti tudi neko drugo samostojno entiteto (v takih primerih obstaja cela paleta različnih možnosti), najpogostejši obliki posrednega izvajanja storitev pa sta javno podjetje ali gospodarska družba s koncesijo. V zadnjem času se v Evropi pojavlja še en »hibridni« način izvajanja lokalnih javnih služb; gre za mešana občinska podjetja, insitucionalizirana v obliki javno-zasebnega partnerstva. V večini držav članic EU se storitve kot so izobraževanje in varstvo otrok pa tudi dolgotrajna oskrba starejših zagotavljajo neposredno v okviru lokalnih oblasti na lokalni ravni.
Področje izvajanja negospodarskih javnih služb v Sloveniji v edini pravno-organizacijski obliki »javnega zavoda« še vedno ostaja nedorečeno in zastarelo ter v popolnem nasprotju od organizacije v drugih evropskih državah. Po osamosvojiti Slovenije je veliko število različnih organizacij pridobilo in še do danes ohranilo status javnega zavoda, čeprav niso in še danes ne izvajajo javne službe po njeni vsebini, ali pa je izvajanje te dejavnosti samo zanemarljivi del njihove celotne dejavnosti, kar jih na trgu postavlja v ugodnejši položaj. Danes imamo 1500 javnih zavodov, kar zagotovo predstavlja težave v smislu stroškovne prezahtevnosti in oteženem nadzoru pri finančnem poslovanju izvajalcev teh storitev (nepreglednost).
Glede na 25 let staro organizacijsko obliko je čas, da po vzoru drugih držav poiščemo primernejše oblike izvajalcev negospodarskih javnih služb. |
|---|
| Ključne besede: | javni zavod, lokalne negospodarske javne službe, neposredno zagotavljanje storitev |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [D. Unterlehner] |
|---|
| Leto izida: | 2016 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-61319  |
|---|
| UDK: | 352(043.3) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 5186859  |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:Y21IOBVV |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 10.10.2016 |
|---|
| Število ogledov: | 1647 |
|---|
| Število prenosov: | 183 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
| Področja: | PF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |