| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:AMERIŠKA POSTMODERNISTIČNA POEZIJA IN SLOVENSKI PREVODI JOHNA ASHBERYJA
Avtorji:ID Filipčič, Tamara (Avtor)
ID Pavlič, Darja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Onič, Tomaž (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Filipcic_Tamara_2016.pdf (1,23 MB)
MD5: E6370126395AE367465B90F44A3BC2B4
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Diplomsko delo se ukvarja s postmodernizmom v ameriški poeziji. Začetek ameriške postmodernistične poezije povezujejo z newyorško šolo pesnikov, ki je delovala v 60. letih 20. stoletja, ko se je oblikoval postmodernizem. V prvo generacijo pesnikov newyorške šole štejemo Johna Ashberyja, Franka O'Haro, Kennetha Kocha in Jamesa Schuylerja. Največ prevedenih del v slovenski jezik pripada Johnu Ashberyju, zato je analitični del diplomske naloge posvečen prav njemu. Ihab Hassan navaja enajst lastnosti postmodernističnega dela, in sicer so to nedoločenost oz. nedoločenosti, fragmentarnost, dekanonizacija, izguba jaza/brez-globin-skost, neprezentativnost/nereprezentativnost, ironija, hibridizacija, karnevalizacija, performans/sodelovanje, konstrukcionizem in imanenca. Pri analizi Ashberyjeve postmodernistične pesmi Avtoportret v konveksnem ogledalu so te točke služile kot osnova. V delu potrjujem prisotnost vseh lastnosti razen neprezentativnosti/nereprezentativnosti, saj lahko delo izrazito razumemo kot reprezentacijo, ter ironije, saj Ashbery v delu ni bil odkrito ironičen. Prevajanje poezije je najmanj raziskano področje književnega prevajanja, prevajanje postmodernistične poezije, kar lahko sklepamo iz zgoraj navedenega, pa še manj. Dober prevajalec se mora zavedati težav in izzivov, s katerimi se lahko sreča pri ustvarjanju prevoda, prav tako pa mora poznati ozadje dela, ki ga prevaja, ter vse njegove lastnosti v izvirnem jeziku. Prevajalec književnih del naj bi imel tudi smisel za ustvarjanje literature. Postmodernistična poezija nima določene oblike, ne ukvarja se z metaforo, rimo in metrično urejenostjo, zato je ključnega pomena, da prevajalec ohrani zgradbo in smisel dela. Analiza prevoda se ukvarja s prevodi, zaradi katerih se spremeni pomen v ciljnem jeziku, s prevodi, ki so spremenili obliko stavka, prevodi, zaradi katerih oblika odstopa od izvirnika, ter prevodom angleškega zaimka one.
Ključne besede:postmodernizem, postmodernistična poezija, newyorška šola, John Ashbery, prevajanje poezije
Kraj izida:Maribor
Založnik:[T. Filipčič]
Leto izida:2016
PID:20.500.12556/DKUM-61688 Novo okno
UDK:81'255.4:821.111(73)-1(043.2)
COBISS.SI-ID:22529800 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:UWUMMG1E
Datum objave v DKUM:16.09.2016
Število ogledov:1688
Število prenosov:221
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:AMERICAN POSTMODERN POETRY AND SLOVENIAN TRANSLATIONS OF JOHN ASHBERY
Opis:The graduation thesis deals with postmodernism in American poetry. The beginning of American postmodern poetry is connected to the New York School of poets, which acted in the 60's, when postmodernism was formed. The members of the first generation of the New York School poets are John Ashbery, Frank O'Hara, Kenneth Koch and James Schuyler. The most translated works into Slovenian language belong to John Ashbery that is why the analytical part of the graduation thesis is dedicated to him. Ihab Hassan lists eleven characteristics of a postmodern work, namely indeterminacy or indeterminacies, fragmentation, decanonization, self-less-ness/depth-less-ness, the unpresentable/unrepresentable, irony, hybridization, carnivalization, performance/participation, constructionism and immanence. In analyzing Ashbery's postmodern poem Self-Portrait in a Convex Mirror this points have been the basis for the research. In the thesis I confirm the presence of all characteristics except unpresentable/unrepresentable for it can be distinctively understood as a representation, and irony, because Ashbery was not trying to be openly ironic. Poetry translation is the least researched area of literary translation. From the stated above, we can conclude that postmodern poetry translation is even less researched. A good translator must be aware of the problems and challenges they can meet when creating the translation, and as well know the background of the work they are translating with all its characteristics in the source language. The translator of literary works should also have sense for creating literature. Postmodern poetry does not have a definite form, it does not concentrate on metaphor, rime and rhythm, that is why the key meaning for the translator is to keep the form and the meaning of the work. The analysis of the translation deals with translations that changed the meaning in the target language, translations that changed the form of the sentence, translations, because of which the form differs from the original and translations of the English pronoun one.
Ključne besede:postmodernism, postmodern poetry, the New York School, John Ashbery, poetry translation


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici