| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:PROMETNA DOSTOPNOST SEVERNOJADRANSKIH PRISTANIŠČ: Trst, Benetke, Koper in Reka
Avtorji:ID Mihev, Tadeja (Avtor)
ID Lorber, Lučka (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Mihev_Tadeja_2016.pdf (7,40 MB)
MD5: 720B97ABBDA26322F80DA8E1EA93BAAE
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Svetovna gospodarska kriza je še povečala konkurenčni boj med gospodarskimi subjekti. Optimiranje transportnih stroškov je vzpodbudilo iskanje krajših in s tem cenejših poti od proizvajalca do porabnika. Severnojadranska pristanišča so zaradi geografske lege najgloblje v evropski kontinent segajoča »vrata« v Evropo in so tako v zadnjem času zaradi povečanja trgovanja med Evropo in Azijo postala zanimiva predvsem za azijski trg. Obravnavana pristanišča predstavljajo najkrajšo pot med Evropo in Bližnjim, Srednjim in Daljnim vzhodom. Severnojadranska pristanišča so z zaledjem, ki zajema severno Italijo, Avstrijo, južno Nemčijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko, Češko, Slovaško, južno Poljsko in Ukrajino, povezane tako s cestnim kot tudi z železniškim omrežjem, ki pa je zastarelo, preobremenjeno ter pomanjkljivo. Ponekod izgradnja prometnih povezav, ki bi za razvoj pristanišč bile potrebne, še ni realizirana. V sklopu izgradnje osrednjega evropskega omrežja so za obdobje okoli dvajsetih let v načrtu izboljšave, v katere so vključena tudi obravnavana pristanišča. V delovnih načrtih je večji poudarek na nadgradnji in modernizaciji železniškega omrežja in s tem razbremenitvi cestnega prometa, kjer velik problem predstavljajo zastoji ter posledično obremenjenost okolja. Na območju severnega Jadrana gre predvsem za izboljšanje železniških kapacitet, ki ne zadostujejo zahtevam hitro rastočega pretovora severnojadranskih pristanišč, ter odpravo problema ozkih grl in zastojev.
Ključne besede:prometna dostopnost, osrednje omrežje, koridorji, rast kontejnerskega tovora.
Kraj izida:Maribor
Založnik:[T. Mihev]
Leto izida:2016
PID:20.500.12556/DKUM-62601 Novo okno
UDK:656.073.28(262.3)(043.2)
COBISS.SI-ID:22637320 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:S9ANB1OW
Datum objave v DKUM:10.10.2016
Število ogledov:1332
Število prenosov:221
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:TRANSPORT ACCESSIBILITY OF NORTH ADRIATIC PORTS: Trieste, Venice, Koper and Rijeka
Opis:The global economic crisis has heightened competition between economic operators. Optimization of transport costs has prompted the search of shorter and cheaper ways from producer to consumer. Due to the geographical location north Adriatic ports are the deepest gates to European continent. Due to the increase of trade between Europe and Asia they have also become particularly interesting for the Asian market. The addressed ports represent the shortest route between Europe and the Near, Middle and Far East. North Adriatic ports and their hinterland, which covers Northern Italy, Austria, southern Germany, Slovenia, Croatia, Hungary, Czech Republic, Slovakia, south Poland and Ukraine are linked both by road and rail network, which is outdated, overloaded and inadequate. In some places the construction of missing links that are needed for ports development are not realized yet. As part of the construction of a European core network some changes and improvements are planned for a period of about twenty years, which includes addressed ports. In the work plans the emphasis is on the upgrading and modernization of the rail network, thereby relieving the road traffic, where the congestion and environmental pollution are considered significant problems. North Adriatic needs primarily to improve rail capacity, which does not comply with the requirements of the rapidly growing throughput of north Adriatic ports, and eliminate the problem of bottlenecks and congestion.
Ključne besede:traffic access, core network, corridors, containerized cargo growth


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici