| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:MAGYAR NYELV ÉS NYELVHASZNÁLAT A SZLOVÉNIAI DOBRONAKON EGY KÉRDŐÍVES SZÓKÉSZLETI VIZSGÁLAT EREDMÉNYE
Avtorji:ID Kološa, Tanja (Avtor)
ID Kollath, Anna (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Kolosa_Tanja_2016.pdf (2,28 MB)
MD5: D96CE28D9E84B3E2375AA555B4C8F1F6
 
Jezik:Madžarski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:A szakdolgozat Dobronak/Dobrovnik kétnyelvű település magyar nyelvjárásának és nyelvhasználatának a vizsgálatával foglalkozik. A magyar nyelv muravidéki kontaktusváltozata nyelvjárásiasabb, mint a magyarországi nyelvjárások és egyben nagy hatással van rá a többségi nemzet nyelve. A dolgozatom elméleti részében a nyelvjárásokkal kapcsolatos alapismereteket boncolgatom, és a szlovéniai Muravidék nyelvjárási jellemzőit mutatom be. A dolgozatom célja, hogy egy szókészleti kérdőív segítségével végzett, saját gyűjtéssel keletkezett korpusz alapján hiteles képet adjak a különböző korosztályok nyelvjárási nyelvhasználatáról, külön hangsúllyal a helyi nyelvjárási változat archaikus elemeire. A szakdolgozat empirikus része egy kérdőíves hanganyaggyűjtés 40 adatközlővel, különböző korosztályból, akik 50 kérdésre válaszoltak. Az anyaggyűjtés célja mindenképpen az volt, hogy a valóságnak megfelelő, hiteles képet adjon a nyelvjárási jelenségekről Dobronakon. Vázolja a különböző korosztályok nyelvjárási nyelvhasználatát, külön hangsúlyt fektetve a (z archaikus) tájszókra, amelyek még fellelhetők a faluban. A nyelvi adatok lejegyzésével, rendszerezésével és elemzésével képet próbálok adni a generációk közötti nyelvhasználati különbségekről, igyekszem megállapítani a nyelvhasználati arányt a standard és a tájszavak között. Megpróbálom megállapítani azt is, melyek azok a valódi tájszavak, amelyek csak a helyi nyelvjárásban fordulnak elő. A végén megfogalmazom a levont tanulságokat az elemzésből. A kérdőív utolsó három kérdése segítségével pedig néhány szociolingvisztikai szempontú tanulságot próbálok megfogalmazni.
Ključne besede:Muravidék, Dobronak, nyelvjárás, kontaktusváltozat, adatközlők, valódi tájszavak, kölcsönszavak, nyelvhasználat
Kraj izida:Maribor
Založnik:[T. Kološa]
Leto izida:2016
PID:20.500.12556/DKUM-63859 Novo okno
UDK:811.511.141ʼ27(043.2)
COBISS.SI-ID:22604552 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:NI09LUT9
Datum objave v DKUM:30.09.2016
Število ogledov:1471
Število prenosov:100
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:MADŽARSKI JEZIK IN NJEGOVA UPORABA V KRAJU DOBROVNIK REZULTAT RAZISKAV LEKSIKALNEGA VPRAŠALNIKA
Opis:Diplomska naloga se ukvarja z raziskavo madžarskega narečja in rabe madžarskega jezika v dvojezičnem naseljuDobronak/Dobrovnik. Kontaktna različica madžarskega jezika v Prekmurju je veliko bolj narečno obarvana kot narečja na Madžarskem, obenem pa je zanj značilen vpliv jezika večinskega naroda. V teoretičnem delu diplomske naloge navajam osnovna znanja, povezana z narečji, ter predstavljam značilnosti prekmurskega madžarskega jezika. Cilj naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika samostojno zbranim korpusom podati, prikazati verodostojno sliko o rabi narečja različnih generacij, s posebnim poudarkom na arhaičnih elementih lokalne narečne različice. Empirični del diplomske naloge sestavlja a pomočjo ankete zbrano gradivo. V anketi je sodelovalo 40 anketirancev različne starosti, odgovorili pa so na 50 vprašanj. Cilj zbiranja je bil predvsem dobiti resnično in verodostojno sliko o narečnih pojavih madžarskega jezika, govorjenega v Dobrovniku. Naloga opiše rabo madžarskega narečja različnih generacij, pri tem pa poudarek daje (arhaičnim) krajevnim različicam, ki jih je še mogoče zaznati v vasi. Z zapisom, razvrščanjem in analizo jezikovnih podatkovposkušam prikazati razlike med rabo jezika različnih generacij, ter poskušam ugotoviti razmerje med rabo knjižnega in narečnega govora. Obenem poskušam ugotoviti tudi katere so prave narečne besede in kateri so tisti leksemi, ki so značilni samo za lokalno narečje. Na koncu naloge povzemam nauke analize. Na podlagi treh zadnjih vprašanj anketnega vprašalnika pa poskušam podati povzetek s sociolingvističnega vidika.
Ključne besede:Prekmurje, Dobrovnik, narečje, kontaktna različica, anketiranci, prave narečne besede, sposojenke, raba jezika


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici