| Title: | Svobodni kmet in država med 1750 in 1940 |
|---|
| Authors: | ID Leber Vračko, Barbara (Author) ID Holcman, Borut (Mentor) More about this mentor...  |
| Files: | UN_Leber_Vracko_Barbara_2016.pdf (802,32 KB) MD5: 86644EA07B375EE5BB21F72701776670
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Undergraduate thesis |
|---|
| Typology: | 2.11 - Undergraduate Thesis |
|---|
| Organization: | PF - Faculty of Law
|
|---|
| Abstract: | Položaj kmeta se je skozi različna obdobja zgodovine spreminjal. V začetku fevdalizma poznamo predvsem odvisne obdelovalce, ki se šele z načelnim sklepom avstrijskega državnega zbora o zemljiški odvezi osvobodijo fevdalnih razmerij.
V fevdalizmu ločimo dva tipa odvisnih obdelovalcev. Tisti, ki so obdelovali pridvorno zemljo in so bili pravno gledano popolnoma nesvobodni ter kmete, ki so s svojo družino prebivali na kmetiji (v času fevdalizma se za tako obliko kmetije razvije pojem hube). Tudi ti so sicer bili spočetka močno odvisni od svojega zemljiškega gospoda, kateremu so tudi dolgovali različne dajatve prav tako pa so za zemljiškega gospoda morali opravljati določena dela na njegovi posesti (tlaka).
Bistveno so nato na položaj kmeta vplivale reforme Marije Terezije in Jožefa II., ki so bile potrebne za večje vključevanje kmeta v razvijajoče tržno gospodarstvo. Izmed najpomembnejših naj omenimo robotne patente, ki so določili maksimalno tlako, ter odprava »nejevoljništva«, ki je odpravilo osebno nesvobodo kmeta.
Z zemljiško odvezo, sprejeto v času cesarja Ferdinanda, pa se označuje ukinitev podložništva in odprava vrhovnih pravic gospostva nad zemljišči. Z zemljiško odvezo je bilo konec fevdalnega družbenega reda, kmet pa je dobil večje možnosti za razpolaganje z zemljo.
Pravno gledano je bil v začetku fevdalizma nosilec oblasti predvsem zemljiški gospod, patrimonializacija pa je razbila izvajanje prava na številne nosilce. Šele v času Habsburžanov se začnejo ponovna prizadevanja v smeri poenotenja oblasti ter uveljavitvi enotne zakonodaje. Slovensko ozemlje je nato predstavljajo območje avstrijskega prava, katero se je tukaj ohranilo tudi v času ustanovitve stare Jugoslavije.
Na podlagi listin, ki jih hrani naša družina, pa lahko sklepamo, da je po letu 1850 pomembno vlogo na pravnem področju imel notar, ki je bil pomemben nosilec pravne varnosti. Njegovo sodelovanje je bilo obvezno za sklepanje določenih razmerji, hkrati pa je s svojim podpisom in pečatom jamčil za verodostojnost listin, kar je v pravnem prometu pomenilo dodatno varnost in služilo izogibu morebitnih pravd. |
|---|
| Keywords: | fevdalizem, zemljiški gospodje, huba, notar, pravo v času fevdalizma, doba pravnega absolutizma, doba kapitalizma |
|---|
| Place of publishing: | Maribor |
|---|
| Publisher: | [B. Leber Vračko] |
|---|
| Year of publishing: | 2016 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-64154  |
|---|
| UDC: | 341.2(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 5300779  |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:SH2TMJSL |
|---|
| Publication date in DKUM: | 18.11.2016 |
|---|
| Views: | 2872 |
|---|
| Downloads: | 228 |
|---|
| Metadata: |  |
|---|
| Categories: | PF
|
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
| Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |