| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:VPLIV PODLAGE 'BÖRNER' NA NEKATERE BIOMETRIČNE IN FIZIOLOŠKE PARAMETRE SORTE 'SAUVIGNON' NA KISLIH TLEH
Avtorji:ID Pulko, Borut (Avtor)
ID Vršič, Stanislav (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DOK_Pulko_Borut_2016.pdf (2,29 MB)
MD5: 42FBB6A99DED62AD124F1AAD45474BA8
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Opis:V letih od 2002 do 2009 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo (Meranovo) Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru proučevali vpliv podlage 'Börner' in še devetih drugih podlag ('Kober 5BB', 'SO4 kl. 31', 'Riparia', 'SO4 kl. 5', '196/17', 'SO4 kl. 102', '41B/72', 'SO4 kl. 15' in 'Kober 5BB kl. 13/5') na nekatere biometrične in fiziološke parametre sorte 'Sauvignon' na kislih tleh. V času trajanja poskusa je bil največji potencial rodnosti pri podlagi '41B/72', ki je imela v vseh poskusnih letih največji pridelek 3,3 kg grozdja na trs in se je v tem parametru razlikovala od večine podlag. Potrjene so bile tudi razlike v pridelku med leti. Največji pridelek je bil v letu 2003, za 15 % manjši v 2004 ter za 60 % manjši v letu 2005. Tudi podlaga 'Börner' je vplivala na večjo maso pridelka v primerjavi s podlagami '196/17', 'Riparia', 'SO4 kl. 31' in 'SO4 kl. 102'. V primerjavi s standardno podlago 'Kober 5BB' pa ni bilo razlik (p ≤ 0,05). Med podlagami so bile tudi razlike v mehanski sestavi grozdov sorte 'Sauvignon'. Pri podlagi 'Börner' je bila v primerjavi z nekaterimi podlagami večja masa grozda in pecljevine, od 13 do 28 % pa je bila tudi večja masa 100 jagod. Podlage so imele največji vpliv na število in maso pečk v sušnem letu 2003, ko je bilo med njimi največ razlik. Podlage so imele vpliv tudi na vegetativne parametre sorte 'Sauvignon', razlike v masi suhe snovi rozg pa so bile tudi med leti. Največjo maso suhe snovi rozg je imela podlaga '196/17', ki spada med bujne podlage. Velik vpliv na bujnejšo rast sorte 'Sauvignon' sta imela tudi klona podlage 'SO4' (kl. 5 in kl. 102). Ob upoštevanju manjših razlik v pridelku grozdja, lahko sklepamo, da podlagi 'SO4 kl. 5' in 'SO4 kl. 102' ne spadata med šibke podlage. Glede bujnosti je podlaga 'Börner' primerljiva z večino preizkušanih podlag, bujnejši podlagi sta bili '196/17' in 'SO4 kl. 5', šibkejša pa 'Riparia'. Podlage in leta so vplivala na povprečni delež suhe snovi rozg (49,4 %), pri večini je bil optimalni delež suhe snovi samo v letu 2003. Vrednost Ravazovega indeksa se pri trsih na podlagi 'Börner' ni razlikovala od ostalih podlag. V nobenem terminu podlage niso vplivale na vsebnost N v listih. Podlage so vplivale na intenzivnost barve listov, podlaga 'Börner' se ni razlikovala od ostalih podlag (p ≤ 0,05). Pri kemijski sestavi grozdnega soka smo ugotovili, da podlaga 'Börner', v primerjavi z ostalimi podlagami, ni vplivala na vsebnost sladkorja, v pH vrednosti, pa se je razlikovala le od podlage '41B/72'. Podlaga 'Börner' je vplivala na manjšo vsebnost skupnih titracijskih kislin v grozdnem soku v primerjavi s tremi kloni podlage 'SO4' ('SO4 kl. 5', 'SO4 kl. 102' in 'SO4 kl. 15') in podlago 'Kober 5BB kl. 13/5'. V letu 2003 je bila povprečna vsebnost skupnih titracijskih kislin za 25 % manjša kot v letu 2005 in 35 % manjša kot v letu 2002. V primerjavi z nekaterimi podlagami pa je bila manjša tudi vsebnost vinske, jabolčne in citronske kisline. Večjo vsebnost FAN in skupnega dušika v grozdnem soku sorte 'Sauvignon', kot pri podlagi 'Börner' smo ugotovili pri podlagah 'SO4 kl. 102' in '196/17' v vsebnosti prolina pa ni bilo razlik (p ≤ 0,05). V vseh letih izvedbe poskusa so podlage vplivale tudi na mineralno sestavo grozdnega soka. Pri podlagi 'Börner' je bila manjša vsebnost kalija v grozdnem soku v primerjavi s podlago '196/17', večja vsebnost magnezija v primerjavi z 'SO4 kl. 15' in 'Kober 5BB kl. 13/5' ter manjša vsebnost kalcija v primerjavi s podlago 'Riparia'. Pri podlagi 'Börner' smo ugotovili močno pozitivno korelacijo (r = 0,83; p < 0,001) med vsebnostjo kalija in vsebnostjo skupnih titracijskih kislin v grozdnem soku. Vsebnost železa v grozdnem soku sorte 'Sauvignon' je bila pri trsih na podlagi 'Börner' večja kot pri podlagah 'Kober 5BB', 'Kober 5BB kl. 13/5' in 'SO4 kl. 15', večja pa je bila tudi vsebnost bakra v primerjavi s podlago 'SO4 kl. 102' (p ≤ 0,05).
Ključne besede:vinska trta, podlaga, 'Börner', rast, pridelek, kakovost, 'Sauvignon', kisla tla
Kraj izida:Maribor
Leto izida:2016
PID:20.500.12556/DKUM-64234 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:HUWCTQRU
Datum objave v DKUM:27.10.2016
Število ogledov:3030
Število prenosov:284
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FKBV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The influence of rootstock 'Börner' on different biometrical and physiological parameters of the cv. 'Sauvignon' on acid soils
Opis:Between 2002 and 2009 the University Centre of Viticulture and Wine (Meranovo) of the Faculty of Agriculture and Life Sciences in Maribor researched the influence of the 'Börner' rootstock and nine other rootstocks ('Kober 5BB', 'SO4 cl. 31', 'Riparia', 'SO4 cl. 5', '196/17', 'SO4 cl. 102', '41B/72', 'SO4 cl. 15' and 'Kober 5BB cl. 13/5') on some biometric and physiological parameters of the cv. 'Sauvignon' on acid soils. During the trial period, the largest fertility potential was held by the '41B/72' rootstock, which produced the largest grape yield in all the trial years, 3.3 kg per vine, and differed from most other rootstocks in terms of this parameter. Differences in yield by years were also confirmed. The largest yield was recorded in 2003, followed by 15% less in 2004 and 60% less in 2005. The 'Börner' rootstock also had an impact on the greater mass of grape yield compared to the '196/17', 'Riparia', 'SO4 cl. 31' and 'SO4 cl. 102' rootstocks. Compared to the standard 'Kober 5BB' rootstock, no differences were established (p ≤ 0.05). There were also differences in the mechanical composition of grapes of the cv. 'Sauvignon' between the rootstocks. Compared to some other rootstocks, the 'Börner' rootstock produced a larger mass of grapes and mass of stems, while the mass of 100 berries was also larger by 13% to 28%. The rootstocks had the most impact on the number and mass of seeds in the dry year of 2003 when the most differences were observed. The rootstocks also influenced the vegetative parameters of the cv. 'Sauvignon', while differences between the vintages were established in terms of the mass of cane dry weight. The '196/17' rootstock, which is classified as a vigorous rootstock, had the largest cane dry weight. When taking into account the minor differences in grape yield we can assume that the 'SO4 cl. 5' and 'SO4 cl. 102' rootstocks cannot be classified as less vigorous rootstocks. In terms of vigour, the 'Börner' rootstock is comparable to most tested rootstocks; the '196/17' and 'SO4 cl. 5' rootstocks were more vigorous, whereas the 'Riparia' rootstock was less vigorous . The rootstocks and vintages also had an impact on the average percentage of cane dry weight (49.4%); for most rootstocks, the canes only contained the optimum dry matter percentage in 2003. The Ravaz index values did not differ for vines on the 'Börner' rootstock compared to other rootstocks. On none of the dates did the rootstocks have an impact on the N content in the leaves (p ≤ 0.05). In terms of grape juice chemical composition it was established that the 'Börner' rootstock, compared to other rootstocks, did not have an impact on the sugar content and only differed in terms of pH value from the '41B/72' rootstock. The 'Börner' rootstock influenced the lower content of total acidity in grape juice compared to three clones of the 'SO4' rootstock ('SO4 cl. 5', 'SO4 cl. 102' and 'SO4 cl. 15') and the 'Kober 5BB cl. 13/5' rootstock. In 2003, the average content of total acidity was lower by 25% compared to 2005 and by 35% compared to 2002. Compared to some other rootstocks, the content of tartaric, malic and citric acid was also lower. A higher FAN and total nitrogen content in grape juice of the cv. 'Sauvignon' was established for vines on the 'SO4 cl. 102' and '196/17' rootstocks than for the 'Börner' rootstock, whereas no differences were established in terms of proline content (p ≤ 0.05). In all the test years, the rootstocks also had an impact on the mineral composition of the grape juice. The 'Börner' rootstock produced a lower potassium content in grape juice compared to the '196/17' rootstock, higher magnesium content compared to 'SO4 cl. 15' and 'Kober 5BB cl. 13/5' and a lower calcium content compared to the 'Riparia' rootstock. A strong positive correlation (r = 0.83; p < 0.001) was established between the potassium content and the total acidity content in grape juice of the 'Börner' rootstock.
Ključne besede:grapevine, rootstock, 'Börner', growth, yield, quality, 'Sauvignon', acid soils


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici