| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Stališča prebivalcev Maribora in Lendave do migrantov v času begunske krize
Avtorji:ID Budin, Maja (Avtor)
ID Lavrič, Miran (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Budin_Maja_2016.pdf (1,55 MB)
MD5: 6D14C821D9639E946012D736893FEC86
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Povzetek. V magistrskem delu so obravnavana stališča do migrantov med prebivalci Lendave in Maribora v obdobju, ki je neposredno sledilo velikemu valu priseljencev z območja Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Podatki za analizo so bili pridobljeni v času od 24. 4. 2016 do 3. 8. 2016 s pomočjo priložnostnega kvotnega vzorca (N=338). Populacijo odraslih prebivalcev obeh mest smo razdelili na kvote in jih v Mariboru omejili s spolom in starostjo, v Lendavi pa zaradi narodnostno mešanega prebivalstva še dodatno z narodnostjo. Kraja vzorčenja sta bila izbrana zaradi njune različne geografske lege, ki je vplivala na precejšnje razlike glede prehajanja oz. sprejemanja migrantov. V Lendavi je bil tako postavljen sprejemni center, ki je tamkajšnje prebivalstvo v primerjavi z Mariborom postavljal v bistveno bolj intenziven in neposreden stik z migranti in nasploh s tako imenovano begunsko problematiko. Stališča do migrantov so bila merjena z dvajsetimi trditvami, ki označujejo socialno distanco, ksenofobijo in netolerantnost – poglobljeno te koncepte obravnavamo v teoretičnem delu naloge. V empiričnem delu so najprej obravnavani vplivi socio-demografskih kategorij, kot so kraj bivanja, spol, starost, izobrazba ter narodnost na stališča do migrantov, zatem tudi vpliv psihološke avtoritarnosti. V nadaljevanju so bila stališča do migrantov s pomočjo semantičnega diferenciala primerjana s stališči do nekaterih tipičnih etničnih kategorij in družbenih skupin, kot so Nemci, Slovenci; Romi, homoseksualci, upokojenci in študentje. Skozi empirično raziskavo smo ugotovili predvsem, da so stališča do migrantov bistveno bolj naklonjena med (1) prebivalci Maribora v primerjavi s prebivalci Lendave, (2) med mlajšimi v primerjavi s starejšimi prebivalci obeh mest, (3) med višje izobraženimi posamezniki. V analizi vpliva demografskih dejavnikov se je še izkazalo, da (4) spol in (5) narodnost nista statistično značilno povezana s stališči do migrantov. Kot daleč najmočnejši prediktor (nižje) naklonjenosti do migrantov se je v analizi izkazal indikator psihološke avtoritarnosti. Analize so pokazale tudi to, da so migranti (7) v primerjavi s Slovenci in Nemci v povprečju ocenjeni z bistveno bolj negativnimi pridevniki in da (8) so med vsemi obravnavanimi skupinami deležni skoraj najvišje stopnje socialne distance, takoj za Romi.
Ključne besede:stališča, dejavniki stališč, migrant, begunec, ksenofobija, socialna distanca, (ne)tolerantnost.
Kraj izida:Maribor
Založnik:[M. Budin]
Leto izida:2016
PID:20.500.12556/DKUM-64617 Novo okno
UDK:316.647.5-054.73(043.2)
COBISS.SI-ID:22936328 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:LYRNLPJ2
Datum objave v DKUM:07.02.2017
Število ogledov:2795
Število prenosov:253
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Public attitudes towards migrants in Maribor and Lendava during the refugee crisis
Opis:Abstract. This master’s thesis discusses the attitudes towards migrants among the residents of Lendava and Maribor within the period directly after the major wave of immigration from the Middle East and North Africa. The data required for the analysis were obtained between 24 April 2016 and 3 August 2016 with the opportunity quota sample (N=338). We divided the adult population of Lendava and Maribor into sub-populations by gender and age in Maribor, and further by nationality only in (etnically mixed) Lendava. These two towns were selected for their geographical position, which had a great impact on the transit and reception of migrants. Consequently, a reception centre was set up in Lendava, which put its residents in a more direct contact with the migrants and with the whole refugee crisis in general than in Maribor. The attitudes towards migrants were measured with twenty statements which indicate social distance, xenophobia and intolerance – these concepts are discussed thoroughly in the theoretical part of this thesis. In the empirical part, the impact of sociodemographic categories, such as place of residence, gender, age, education and nationality, on the attitudes towards migrants were analysed, as well as the impact of psychological authoritarianism. Subsequently, the attitudes towards migrants were compared to attitudes towards some typical ethnic and social groups, like the Germans, Slovenes, Roma, homosexuals, pensioners and students, using the semantic differential. The empirical research showed that (1) the residents of Maribor had a much more positive attitude towards migrants than the residents of Lendava, (2) similarly, the younger population compared to the elderly in both cities and (3) the people with higher education. The analysis of the impact of demographic factors showed that (4) gender and (5) nationality are not statistically significant for the attitudes towards migrants. The analysis indicated that the strongest predictor of (lower) tolerance towards migrants was the indicator of psychological authoritarianism. Moreover, the results showed that the migrants (7) in comparison with the Slovenes and Germans were more likely to be labelled with negative adjectives and (8) were among all the groups covered subject to almost the highest level of social distance, right after the Roma.
Ključne besede:Keywords: attitude, attitude factors, migrant, refugee, xenophobia, social distance, (in)tolerance.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici