| Abstract: | Magistrska naloga raziskuje različne načine uporabe glasbe, pesmi in besedil pesmi pri poučevanju angleščine, izkušnje učiteljev ter drugih raziskovalcev s tem področjem, ter učinke uporabe glasbe, pesmi in besedil pesmi na učence iz več vidikov. Teoretični del se nanaša predvsem na dosedanja znanstvena spoznanja, izkušnje in poročila raziskovalcev in učiteljev, ki se nanašajo na širok spekter uporabe glasbe in pesmi pri poučevanju angleščine na veliko različnih načinov, prav tako pa zajema tudi področje motivacije in kako je le-ta umeščena v sam učni proces ter samo korelacijo med pojmom motivacije in uporabo glasbe in pesmi pri pouku.
Empirični del predstavlja bolj praktično nadaljevanje teoretičnega dela, in je v grobem razdeljen na štiri manjše dele: prvi se nanaša na raziskavo mnenj in izkušenj učiteljev angleščine iz Maribora, Celja in Velenja (ter bližnje okolice le-teh) pri uporabi glasbe in pesmi v ESL učilnici, v katero je bilo zajetih 89 učiteljev angleščine iz osnovnih šol prej omenjenih krajev. Podatki za učitelje so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati kažejo, da večina učiteljev pogosto uporablja glasbo pri pouku in imajo tudi večinoma pozitivne izkušnje. V kar največji meri se učitelji strinjajo, da glasba popestri pouk in aktivira učence. Seveda pa je tudi nekaj takšnih učiteljev, ki meni, da glasba in pesmi pri pouku vzamejo preveč časa v že tako prenatrpanem urniku. Večinoma učitelji uporabljajo različne vire za iskanje pesmi, pogosto izven učbenika in jih predstavijo na različne načine. Je pa zelo malo tistih, ki bi pesem sami zapeli ter zaigrali na inštrument- pogosteje se uporabi kakšen drug medij (cd ali internet). Učitelji večinoma uporabljajo otroške pesmi in so tudi mnenja, da je glasbo najbolj smiselno uporabljati z mlajšimi učenci v prvi triadi. Učitelji so mnenja, da ima glasba in pesmi največji vpliv na sodelovanje in motivacijo učencev, ne zdijo pa se jim najbolj primerne kot alternative uveljavljenim jezikovnim vajam za utrjevanje jezika. Sicer večina anketiranih meni, da bi imela vsaj občasna, a redna uporaba glasbe zelo pozitivne učinke na pouk in učence (zato jo tudi velika večina (bolj ali manj) že vključuje v pouk).
Drugi del se nanaša na raziskavo učinka uporabe glasbe in pesmi pri poučevanju angleščine na učne dosežke učencev. Podatki za učence so bili pridobljeni s pomočjo testov znanja (inicialni in finalni preizkusi znanja) ter študijo primera, ki je obsegala 3 učne ure, v katero so bili vključeni učenci dveh 9. razredov ene izmed mariborskih osnovnih šol, skupaj 17 učencev (8 učencev v eksperimentalni, in 9 v kontrolni skupini). Rezultati so pokazali da skupini že na začetku, pred samim eksperimentom, nista imeli enakega nivoja znanja- eksperimentalna skupina je imela dosti boljše znanje pri strukturi 2nd conditional. Kljub temu, da pri primerjavi skupin med seboj drugje ni bilo statistično značilne razlike, lahko vseeno glede na mero velikosti učinka sklepamo, da ima glasba srednji do pomemben učinek na znanje učencev. Pokazal pa se je statistično značilen napredek pri strukturi 1st conditional pri eksperimentalni skupini, glede na napredek znotraj skupine. Sklepam, da bi bil ta napredek podoben tudi pri strukturi 2nd conditional, a temu ni bilo tako, saj so učenci imeli inicialno znanje te strukture tako visoko, da je bilo to praktično nemogoče doseči na finalnem preizkusu znanja.
Tretji del se nanaša na raziskavo učinka uporabe glasbe in pesmi pri pouku angleščine na vključenost učencev, motivacijo učencev in klimo v razredu. Ti podatki so bili pridobljeni med študijo primera s pomočjo opazovalnega formularja s kronološko lestvico. Tukaj so rezultati pokazali, da so bile vse tri kategorije, ki so se raziskovale pri eksperimentalni skupini ocenjene dosti višje pri kontrolni skupini. Tako vidimo, da glasba in pesmi pri pouku zelo pomembno doprinesejo k vključenosti učencev v pouk, njihovi motiviranosti za delo ter tudi splošni pozitivni atmosferi v razredu. |
|---|
