Pomen vodene razprave v simulacijah visoke stopnje posnemanja resničnosti

Karnjuš, Igor; Križmarić, Miljenko; Zazula, Damjan

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Pomen vodene razprave v simulacijah visoke stopnje posnemanja resničnosti
Avtorji:	ID Karnjuš, Igor (Avtor) ID Križmarić, Miljenko (Avtor) ID Zazula, Damjan (Avtor)
Datoteke:	Zdravniski_vestnik_2014_Zazula_Pomen_vodene_razprave_v_simulacijah_visoke_stopnje_posnemanja_resnicnosti.pdf (217,23 KB) MD5: 6294B9732E37CCBF768F325BFCE6AD5A http://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/1137
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Znanstveno delo
Tipologija:	1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija:	MF - Medicinska fakulteta
Opis:	Vodena razprava (angl. debriefing) je najpomembnejši del učenja s simulacijami visoke stopnje posnemanja resničnosti, v kateri mentor pozove učeče se, da kritično ocenijo znanje in spretnosti, ki so jih pokazali med izvedbo scenarija. Kljub številnim raziskavam, ki proučujejo izobraževanje s simulacijami, je področje vodene razprave še razmeroma slabo opredeljeno. V prispevku so o sodobni literaturi povzete bistvene značilnosti vodene razprave, njene faze, tehnike in metode. Poudarjena je vloga mentorja, saj je učinkovitost vodene razrave v veliki meri odvisna ravno od njegove usposobljenosti. Podane so smernice, s katerimi mentor lahko oceni lastno uspešnost pri vodenju razprave. Prav tako je izpostavljen pomen pri kontinuiranem izobraževanju v kliničnem okolju, saj vodena razprava omogoča oceno uspešnosti izvedbe klinične obravnave in možnosti postavljanja novih strategij s ciljem doseči večjo usposobljenost zdravstvenega tima. Čeprav je vodena razprava temelj izobraževanja s simulacijami visoke stopnje posnemanja resničnosti, je tudi pomemben način učenja v kliničnem okolju. Mnogi vidiki vodene razprave so še vedno slabo raziskani, zato bo temu segmentu v prihodnosti potrebno nameniti večjo pozornost.
Ključne besede:	vodena razprava, simulacije visoke stopnje posnemanja resničnosti, simulatorji bolnika, metode učenja, mentorji
Status publikacije:	Objavljeno
Verzija publikacije:	Objavljena publikacija
Leto izida:	2014
Št. strani:	str. 246-254
Številčenje:	Letn. 83, št. 3
PID:	20.500.12556/DKUM-65617
ISSN:	1318-0347
UDK:	378.17:61
COBISS.SI-ID:	1536396484
ISSN pri članku:	1318-0347
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:PJ2BQKX9
Datum objave v DKUM:	10.05.2017
Število ogledov:	1220
Število prenosov:	168
Metapodatki:
Področja:	Ostalo
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:	Zdravniški vestnik. glasilo Slovenskega zdravniškega društva
Založnik:	Slovensko zdravniško društvo
ISSN:	1318-0347
COBISS.SI-ID:	32893696

Licence

Licenca:	CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:	Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.
Začetek licenciranja:	10.05.2017

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Importance of debriefing in high-fidelity simulations
Opis:	Debriefing has been identified as one of the most important parts of a high-fidelity simulation learning process. During debriefing, the mentor invites learners to critically assess the knowledge and skills used during the execution of a scenario. Regardless of the abundance of studies that have examined simulation-based education, debriefing is still poorly defined. The present article examines the essential features of debriefing, its phases, techniques and methods with a systematic review of recent publications. It emphasizes the mentor’s role, since the effectiveness of debriefing largely depends on the mentor’s skills to conduct it. The guidelines that allow the mentor to evaluate his performance in conducting debriefing are also presented. We underline the importance of debriefing in clinical settings as part of continuous learning process. Debriefing allows the medical teams to assess their performance and develop new strategies to achieve higher competencies. Although the debriefing is the cornerstone of high-fidelity simulation learning process, it also represents an important learning strategy in the clinical setting. Many important aspects of debriefing are still poorly explored and understood, therefore this part of the learning process should be given greater attention in the future.
Ključne besede:	debriefing, high-fidelity simulations, patient simulator, learning methods, mentor, learners

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj