| Abstract: | Magistrsko delo raziskuje neologizme, ki se pojavljajo v sodobnem nemškem publicističnem jeziku. Na osnovi važnejše literature o neologizmih je izdelana delovna definicija, ki sprejema za neologizme vse tiste besede, ki so v določenem času občutene kot nove. Gre za nove tvorjenke, ali za že znane besede, ki dobijo nov pomen, ali za besede, ki so na novo prevzete iz drugih jezikov. Raziskava upošteva 456 tako definiranih neologizmov, izpisanih iz dnevnega oz. tedenskega časopisja (Frankfurter Allgemeine Zeitung, Süddeutsche Zeitung, Die Zeit). Analizirana je njihova besednovrstna pripadnost, besedotvorna zgradba, njihov izvor in funkcije, ki jih neologizmi opravljajo v posameznih vrstah publicističnih besedil. Opravljena analiza omogoča naslednje ugotovitve: l. Med neologizmi prevladujejo samostalniki (93,6%); pridevnikov (4,6%) in glagolov (1,8%) ni veliko. Rezultati ne presenečajo, saj publicistični jezik zahteva besedno strnjanje informacij in večjo obvestilnost besedil, to pa je mogoče doseči tudi s pogosto rabo zloženk. Novi samostalniki so pogosto rabljeni kot strokovni izrazi (v strokovnem jeziku je že zaradi značilne skladnje veliko samostalnikov), ali pa so v publicističnih besedilih zapisani namenoma, in sicer tudi v primerih, ko bi bilo možno (in je tudi ustaljeno) glagolsko izražanje. Pisci jih tvorijo in rabijo zato, ker želijo izboljšati okoliščine sporočanja in si pridobiti naslovnikovo zanimanje. 2. Približno polovica opazovanih neologizmov (43%) so prevzete besede, ki so večinoma rabljene zato, ker so v primerjavi z obstoječimi ustreznicami pomensko močnejše ali natančnejše; izkazujejo lahko prestižnost, ali pa so jezikovno gospodarnejše. Prevladuje prevzemanje iz angleščine oz. ameriške angleščine. Prevzeti neologizmi so različno prilagojeni nemškemu jeziku, in sicer še najbolj oblikoslovno, saj večinoma pridobijo slovnične kategorije "novega" jezika, kot besedotvorne prvine pa so udeležene v besedotvornih postopkih. 3. V publicističnem jeziku neologizmi podpirajo predvsem dve osnovni nalogi publicističnih besedil: informativno in apelativno, ki pa ju ni mogoče popolnoma ločevati, saj se prepletata. Enako velja za neologizme - njihove funkcije v besedilu je potrebno ugotavljati celostno, in sicer tako, da upoštevamo tudi značilnosti vsakokratne besedilne vrste. V besedilih, ki predvsem obveščajo, neologizmi sporočajo dejstva in dogodke; v besedilih s prevladujočo apelativno funkcijo pa poleg svojega referenčnega pomena izražajo se piščeva osebna mnenja in stališča, njegove pozitivne in negativne ocene, krepijo pomen in poudarjajo enkratnost označenega. Pogosto so rabljeni tudi zato, da pri naslovniku vzbudijo zanimanje in tako povečujejo ekspresivno zaznamovanost besedila. |
|---|
