| Abstract: | Sladka koruza je v evropskih območjih z zmernim podnebjem premalo pridelovana zelenjadnica, njena poraba pa narašča. Za boljše razumevanje načinov oskrbe sladke koruze, je namen lončnega poskusa ovrednotiti vpliv različnih vodnih režimov in odmerkov dušika (N) izračunanih iz ciljnih vrednosti. N v odmerkih 0 (kontrola), 0,6 in 2 g N lonec$^{-1}$ je bil dodan v obliki organskih ostankov – bučne pogače in digestat iz prašičje gnojevke, ter mineralnih gnojil – CAN 27 in ENTEC®26. Obravnavanja oskrbe z vodo so temeljila na izmerjenih talnih matričnih potencialih: 2,8 pF (sušni stres), 2,6 pF (optimalna preskrbljenost z vodo) in 2,4 pF (prekomerna oskrbljenost tal z vodo). V primerjavi z mineralnimi gnojili, so se bučne pogače izkazale za enako učinkovite glede na izmerjeno višino rastlin (155,8 cm), maso storža (85,8 g), zeleno maso (124,9 g) in maso listov na rastlino (44,2 g), oziroma celo kot boljše gnojilo glede na izmerjeno maso korenin (72,3 g) in metlic na rastlino (3,0 g). Parametri pridelka, kot masa (70,1 g), dolžina (6,3 cm) in premer storža (2,0 cm), kakor tudi ostanki mineralnega dušika (59 mg N kg$^{-1}$ ) so bili značilno višji pri gnojenju z najvišjim odmerkom N. Statistično nižje vrednosti vrednotenih morfoloških in parametrov fotosintetske aktivnosti (merjeno ob metličenju in spravilu) so bile povezane s sušnim stresom. Matrični potencial 2,6 pF se je izkazal kot najustreznejši za rast sladke koruze. |
|---|
