| Abstract: | Ozadje in namen: Glavni ekonomski modeli ne upoštevajo lastništva, čeprav učinek lastništva kažejo ugotovitve vedenjskih ekonomistov. Ta učinek pomeni, da je blago, ki ga nekdo ima v lasti, vrednoteno višje od drugega blaga, ki ni v njegovi ali njeni posesti. Obenem se literatura glavnega agenta ukvarja s tem, kako lahko glavni agent (kot je n.pr. delodajalec) motivira svojega agenta (recimo delavca), da deluje tudi v interesu glavnega agenta. Poglavitni problem je, da lahko delovanje v interesu nekega drugega vpliva tudi na naše vrednote. Poleg tega učinek lastništva vpliva tudi na glavnega agenta. Obe situaciji je mogoče obravnavati kot tvegano odločitev. Tveganje namreč zmede našo racionalnost na predvidljiv način.
Oblikovanje / metodologija / pristop: V članku raziskujem, kako so se študentje (n = 186 odgovorov) iz različnih kulturnih okolij odločali v tveganem finančnem položaju, s posebnim ozirom na klasične Allais-ove igre. Predstavila sem tudi njihove preference glede gotovih in negotovih izidov upoštevajoč lastnika končnih izidov; to je, kako se odločijo, ko se odločajo za sebe ali za enega od svojih najboljših prijateljev. Eden od znanih eksperimentov, ki so testirali veljavnost pričakovane uporabne teorije aksiomov, je bil Allais-ov eksperiment. Allais je obravnaval verjetnosti in izide v izrazito hipotetičnih situacijah v finančnih igrah. Zanima me, kaj se zgodi, ko udeleženci tvegajo v imenu drugih. Uporabljena je bila tehnika med subjekti na razširjenem večkulturnem vzorcu. V zvezi z dvema različnima temama smo testirali tri hipoteze (1) prva temelji na Allais-ovem paradoksu, (2) druga na percipiranem lastništvu in (3) na primerjavi obeh pojavov.
Rezultati: Rezultati kažejo, da so se subjekti drugače odzvali, ko so se morali odločiti o svoji lastnini, kot takrat, ko so odločali o lastnini drugih. Ko je bil subjektom ponujen tudi varen izid, so sprejemali večje tveganje v imenu svojih prijateljev, kot v svojem imenu. Subjekti niso upoštevali, da bi morali prezreti lastništvo. Tako je bil potrjen Allais-ov paradoks.
Zaključek: V članku je bila vzpostavljena je bila konceptualna povezava med vedenjem vrste Allais in problemom lastništva. Drugič, Allais-ov aksiom je bil uporabljen za označevanje različnih vlog. Poznavanje predvidljivih vzorcev navidezno iracionalne hevristike v človeškem vedenju lahko izboljša ekonomsko teorijo. Hkrati to znanje nam pomaga preprečiti neracionalne odločitve. |
|---|
