| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Show document Help

Title:Raba člena v nemških ustnih besedilih britanskih študentov
Authors:ID Štrucl, Doroteja (Author)
ID Petrič, Teodor (Mentor) More about this mentor... New window
Files:.pdf UN_Strucl_Doroteja_2018.pdf (848,15 KB)
MD5: 526BAED44B0B1F7B9D6A83146CFEC683
PID: 20.500.12556/dkum/e9a44ac7-4c09-453f-b1bf-05e6ab2c7d9f
 
Language:Slovenian
Work type:Bachelor thesis/paper
Typology:2.11 - Undergraduate Thesis
Organization:FF - Faculty of Arts
Abstract:Diplomsko delo se osredotoča na napake pri rabi člena v nemških ustnih besedilih britanskih študentov. Cilj je bil raziskati, zakaj se napake pojavljajo in jih s pomočjo izbranih teorij razložiti. V teoretičnem delu je najprej predstavljena raba člena in sklanjatev samostalnika v nemškem jeziku in v primerjavi s tem še v angleškem jeziku, saj je materni jezik oseb, ki so sodelovale pri pogovorih, angleščina. Pri tej temi je še v podpoglavju predstavljena hierarhija sklonov, saj je pri raziskavi bila zelo pomembna. V naslednjem poglavju so predstavljene univerzalne in tipološke preference. Pri tem je potrebno omeniti tipe jezikov, saj lahko vplivajo na to, da delamo napake. V sledečem poglavju je opisana tako imenovana teorija naravnosti (»Natürlichkeitsteorie«), s katero lahko razložimo napake pri rabi člena, saj temelji na naravnosti jezika. Teorija se ukvarja z značilnostmi besed,ali so slovnično označene ali ne. Tiste, ki so slovnično označene, veljajo za težke, torej nenaravne. Takšne besede lahko povzročajo napake, saj se jih moramo dobro naučiti. Naslednje poglavje se nanaša na teorijo naravnosti in opisuje (na bazi Eckmanove razločevalne hipoteze) možnost transfera iz L1 (materni jezik) v L2 (tuji jezik). V tem poglavju so nato predstavljene na podlagi te hipoteze še domnevane smeri transfera. Zadnje poglavje v teoretičnem delu še predstavlja napake, ki so nastale pod pogoji transfera ali interference, in jezikovne spodrsljaje, saj sem pri raziskavi našla tudi dva jezikovna spodrsljaja, ki ju lahko obravnavamo pri temi te diplomske naloge. Transfer je torej vpliv npr. maternega jezika na tuji jezik ali v nekaterih primerih tudi obratno in to povzroča napake. V tem poglavju sta na kratko opisana tudi dva testa, ki sta bila opravljena na finskih in grških učencih nemščine. V empiričnem delu je najprej predstavljen korpus, imenovan BeMaTaC, kot jezikovno gradivo za raziskavo in udeleženci, ki so v parih opisovali in risali pot na karti. V korpusu je zbrano besedilo v audio in pisni obliki. Ker je to govorjeni jezik, je možno najti več napak na temo rabe člena kot pa pri pisani obliki jezika, zato sem se odločila za ta korpus. Predstavljene so tudi slike kart, ki so jih udeleženci uporabljali. V naslednjem poglavju je opisana metoda zbiranja empiričnih podatkov, torej napak. Napake so zbrane v tabelarični obliki v programu Excel, s katerim sem sestavila tudi diagrame. Sledijo cilji raziskave in raziskovalna vprašanja. Cilji raziskave so ugotoviti, ali učenci tujega jezika dajejo kateri paradigmi sklanjanja prednost ali ne. Napake v rabi člena je treba identificirati in razporediti ter jih, v skladu z raziskovalnimi vprašanji, analizirati. Raziskovalna vprašanja so: Ali lahko določene napake pripišemo univerzalnim in tipološkim preferencam? Ali na količino napak vpliva čas bivanja v Nemčiji? Ali so napake sistemske ali bolj kot spodrsljaji? Katerim paradigmam sklanjanja dajejo učenci tujega jezika prednost? V naslednjem poglavju so predstavljene hipoteze, ki sem si jih zastavila pred in tekom raziskave in nato še kriteriji, po katerih so razvrščene napake. Naslednje poglavje prikazuje ugotovljene paradigme sklanjanja, katerim so dajali prednost. Odločali so se večinoma za tip ­[e]n sklanjanja, ki je najlažji. V sledečem poglavju so opisani še rezultati posameznih 6 udeležencev. Primeri iz korpusa so podani za lažjo predstavo in za vsakega udeleženca posebej, zraven pa so zapisane ugotovitve. Sledi še kratka statistična analiza napak in potrditev ali zavrnitev postavljenih hipotez. V zadnjem poglavju je opisan še tako imenovan saški rodilnik (»Sächsische Genitiv«) kot možnost za nadaljnjo raziskavo, saj pri tem angleščina, ki je materni jezik udeležencev, vpliva na tovrstne napake.
Keywords:jezik, člen, sklanjanje, korpusna analiza, napake, transfer, spol, sklon, jezikovni spodrsljaj.
Place of publishing:Maribor
Publisher:[D. Štrucl]
Year of publishing:2018
PID:20.500.12556/DKUM-71658 New window
UDC:811.112.2'36(043.2)
COBISS.SI-ID:24081672 New window
NUK URN:URN:SI:UM:DK:OEFTMZSE
Publication date in DKUM:16.10.2018
Views:1257
Downloads:100
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
Categories:FF
:
Copy citation
  
Average score:(0 votes)
Your score:Voting is allowed only for logged in users.
Share:Bookmark and Share



Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Licences

License:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International
Link:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/
Description:The most restrictive Creative Commons license. This only allows people to download and share the work for no commercial gain and for no other purposes.
Licensing start date:25.08.2018

Secondary language

Language:German
Title:Artikelgebrauch in deutschen mündlichen texten britanischer studierender
Abstract:In dieser Diplomarbeit habe ich mich mit einem Korpus der Deutschen gesprochenen Sprache englischer Studierender beschäftigt. Ich habe Fehler im Artikelgebrauch recherchiert. Zuerst musste ich die Fehler finden, um sie dann analysieren zu können. Die Diplomarbeit ist in den theoretischen und empirischen Teil gegliedert. Im theoretischen Teil wird die Theorie zu den Themen Artikelfunktionen und Deklinationsformen in der deutschen Sprache, universelle und typologischer Präferenzen, Natürlichkeitstheorie und natürlichkeitstheoretischen Differenzhypothese, transfer­ und interferenzbedingten Fehler und Versprechern erläutert. Im empirischen Teil beschäftigte ich mich mit der Analyse der Fehler. Ich habe zuerst sprachliches Material und die Teilnehmer vorgestellt, dann habe ich die Sammelmethode der empirischen Daten dargestellt. Als folgendes stellte ich die Ziele der Forschung und die Forschungsfragen vor. Es ergaben sich folgende Forschungsfragen: Sind bestimmte Fehler im Artikelgebrauch auf universelle oder typologische Präferenzen zurück zu führen? Sind bestimmte Fehler im Artikelgebrauch eher transfer- oder interferenzbedingt (systematisch oder eher Ausrutscher), d.h. eher auf sprachspezifische Unterschiede zurückzuführen? Welche morphosyntaktische Paradigmen (Artikelparadigmen) werden von den Fremdsprachenlernern bevorzugt? Ist die Dauer des Aufenthalts in Deutschland bedeutend für die Anzahl und Art der Fehler? Dann stellte ich die Hypothesen auf und dann erläuterte ich die Kriterien für die Klassifizierung von Fehlern im Artikelgebrauch. Es folgen die präferierten Artikelformen und Deklinationsparadigmen und dann die Forschungsergebnisse zur einzelnen Personen. Im weiteren Kapitel folgen noch die Statistik der Fehler und dann die Überprüfung der Annahmen. Als das letzte Kapitel kommt noch der Sächsische Genitiv als eine Möglichkeit der weiteren Forschung vor.
Keywords:Sprache, Artikel, Deklination, Korpusanalyse, Fehler, Transfer, Genus, Kasus, Versprecher.


Comments

Leave comment

You must log in to leave a comment.

Comments (0)
0 - 0 / 0
 
There are no comments!

Back
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica