| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Prevajanje v (ne)materni jezik: med mitom in resničnostjo
Avtorji:ID Waller, Kristina Alice (Avtor)
ID Kaloh Vid, Natalia (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Waller_Kristina_Alice_2018.pdf (2,38 MB)
MD5: 66BF4142DFB5D297C135584D53FFB728
PID: 20.500.12556/dkum/e9bd2c29-ac5c-43e7-ad63-6540aab4ec73
 
.zip MAG_Waller_Kristina_Alice_2018.zip (593,48 KB)
MD5: 001BDD04D8197DC72FAAD30F6CA3934A
PID: 20.500.12556/dkum/9e52c6a2-70f4-42e0-a456-c12dbe5072c0
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Eno temeljnih načel pristojnih na področju teorije prevajanja je, da naj bi prevajalci prevajali samo v svoj materni jezik, vendar je v praksi zaradi prevelikega povpraševanja v številnih državah nemogoče zagotoviti zadostno število prevajalcev, ki so naravni govorci ciljnega jezika, kar je tudi situacija v Sloveniji. Dejstvo je, da so univerzitetno izobraženi prevajalci v Sloveniji usposobljeni ne samo za prevajanje v obe jezikovni smeri svoje jezikovne kombinacije, ampak so tudi primorani tako delovati z ekonomičnega vidika glede na okoliščine na prevajalskem trgu. V nalogi želim predstaviti problematičnost izraza 'naravni govorec' in to, kako je ta izraz neupravičeno uporabljen kot sopomenka za kakovost, ter izpostaviti, kako so druge kvalifikacije prevajalca vredne več. Nato argumentiram, kako je prevajanje v nematerni jezik legitimna prevajalska dejavnost, ki si zasluži zavzeti bolj cenjeno mesto znotraj sveta prevajanja. S tem, ko se začnemo zavedati, kakšno je resnično stanje v prevajalski praksi in ne le slepo sledimo zastareli teoriji, bomo lahko naredili korake v pravi smeri in zagotovili, med drugim, boljšo kakovost prevodov in boljši položaj prevajalcev. Podani so tudi nekateri predlogi, kako bi lahko dosegli določene izboljšave.
Ključne besede:materni jezik, naravni govorec, nematerni jezik, prevajanje
Kraj izida:Maribor
Založnik:[K. A. Waller]
Leto izida:2018
PID:20.500.12556/DKUM-71763 Novo okno
UDK:81'25(043.2)
COBISS.SI-ID:24095240 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:VQOS6VWU
Datum objave v DKUM:24.10.2018
Število ogledov:1660
Število prenosov:201
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:29.08.2018

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:(Non-)native translation: between myth and reality
Opis:One of the leading principles present in translation theory is that translators should only translate into their native language, however, in practice, there are a number of countries that are simply unable to ensure enough translators who are native speakers of the target language to meet demands, which is the also the case in Slovenia. The fact is that university-level educated translators in Slovenia are not only qualified to translate into both directions of their language pair, but are also required to do so due to economic reasons that are present in the translation market. In the thesis I initially present the problems raised just by the expression native speaker and how this term is unjustifiably used as a synonym for quality, and highlight how there are other translator qualifications are more valuable. I then argue that translation into a non-native language is a legitimate translation activity that deserves its rightful place in the translation world. By facing the reality of the situation in translation practice and not just simply follow theory blindly, it is possible to take steps in the right direction and, among other things, improve non-native translation quality and a better position for translators. I also offer some suggestions on how to start tackling this issue and make improvements.
Ključne besede:mother tongue, native speaker, non-native language, translation


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici